Občina Prebold

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Občina Prebold
Občina Prebold grb.gif

Grb občine Prebold

Umestitev občine Prebold v Sloveniji

Zemljevid na Geopedii

Površina: 40,6 km²
Župan: Vinko Debelak
Prebivalcev
 - moških
 - žensk
5067 (2017)[1]
2516
2551
Povprečna starost: 39,98 let
Stanovanjske površine:
 - gospodinjstev:
 - družin:
27,95 m²/osebo
1.579
1.342
Delovno aktivnih:
 - brezposelnih:
2.221
341
Povprečna plača ({{{salary_date}}}):
 - bruto:
 - neto:
 
{{{avg_salary_bruto}}}
{{{avg_salary_neto}}}
Študentov: 164
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002

Občina Prebold - www.obcinaprebold.si je ena od občin v Republiki Sloveniji. Leži na južnem robu Spodnje Savinjske doline.

Obseg občine[uredi | uredi kodo]

Občina Prebold obsega center in sedež občine - Prebold, ki je obkrožen s sedmimi vasmi. Prebold leži na terasasto dvignjeni planoti, kot podnožje višjega hribovja, ki se preko Žvajge, Homiča, Golave in Homa, vzpenja do višjih vrhov: Tolstega vrha, Reške planine, do najvišje Mrzlice. Na njej so med polji in travnik slikovita naselja: Šešče in Sv. Lovrenc na vzhodu, Prebold v sredini in Kaplja vas na zahodu, Dolenja vas in Latkova vas na severu, na južni strani pa hribovski naselji Matke in Marija Reka. Severni del občine omejuje regionalna cesta Ljubljana - Celje, ki je v oddaljenosti dveh kilometrov od občinskega centra, z dvema priključkoma povezana z avtocestno povezavo Maribor-Ljubljana.

Po površini kar dve tretjini občine pripada hribovitemu svetu, kjer se je ohranila nedotaknjena narava.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Dolenja vas, Kaplja vas, Latkova vas, Marija Reka, Matke, Prebold, Sveti Lovrenc, Šešče pri Preboldu

Poselitev in razvoj območja[uredi | uredi kodo]

Prve poselitve tega območja segajo v srednji vek. Tako se je prvotno naselje razvilo pod gradom Liebenstein leta 1288 in je bil stara alodialna posest Žovneških gospodov. Kasneje je grad propadel, vendar je njegovo mesto prevzela graščina Prebold - renesančni objekt, ki stoji še danes.

Pravi razvoj in napredek tega območja je omogočila šele industrializacija in razmah podjetništva ob koncu 19. stoletja. V tem obdobju je nastalo tudi osrednje jedro današnjega sedeža občine Prebolda, s cerkvijo Sv. Pavla in sosednimi stavbami v neoklasicističnem slogu. To jedro zaokrožuje kmečke in delavske hiše, značile za tisti čas, kar še danes daje kraju podobo lepo ohranjenega savinjskega podeželja.

Turizem[uredi | uredi kodo]

V hribovitem predelu občine se razvija kmečki turizem in planinarjenje, medtem ko dolinski del le tega dopolnjuje s ponudbo rekreativnega ribolova, konjeništva, jadralnega letalstva ter mnogimi športno rekreativnimi površinami.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]