Matke
Matke Sveta Magdalena pri Preboldu (do 1955) | |
|---|---|
 Srediče naselja | |
  Matke Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°13′10.44″N 15°6′54.38″E / 46.2195667°N 15.1151056°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina |  Prebold |
| Površina | |
| • Skupno | 7,64 km2 |
| Nadm. višina | 346,4 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 356 |
| • Gostota | 47 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3312 Prebold |
| Zemljevidi | |
Matke (do leta 1955 Sveta Magdalena pri Preboldu)[2] so razloženo naselje v Občini Prebold na severnem vznožju Posavskega hribovja.
Opis kraja
[uredi | uredi kodo]Matke ležijo na obrobju Savinjske doline in na severnih obronkih Posavskega hribovja, v povirju potoka Kolja, ki se pri Šeščah izliva v Savinjo). Kolja teče skozi središčni del naselja po katerem je kraj dobil ime - Matke. Kraj ima več zaselkov Brda, Goljava, Hom, Podmrzlica, Vinogradi in Zahom. Naselje obdajajo vrhovi; na jugozahodu Goljava (836 m), na jugu Homič (1082 m), Mrzlica (1122m) ter Kamnik (856 m) in na vzhodu Hom (607 m).[3]
Matke so imele po podatkih različnih popisov prebivalcev, kot sledi; leta 1869 je prebivalo v Sveti Magdaleni 262 ljudi, leta 1900 jih je bilo 320, leta 1953 – 333,[4] leta 1991 – 353[5] in leta 2011 – 356 prebivalcev.[6]
Ime
[uredi | uredi kodo]Ime Matke se razlaga kot tožilnik množine od hipokristika Matko, ki spada k sv. imenu Matej (lat. Matheus). Prvotno torej pomeni Matkova družina, Matko in njegovi ljudje.[7]
Ime se zapisano v dokumentih prvič pojavi v urbarju med leti 1265 in 1269 kot Makyon, pozneje leta 1601 pa kot Matekon (dorf), leta 1749 Matnach, leta 1784 Mathuon, leta 1800 Mathine in leta 1847 Matkina. V cerkvenih dokumentih so krajevnemu imenu pogosto pridali ime Svete Magdalene, po letu 1833 se je v vseh matičnih knjigah in listinah tako tudi zapisovalo ime kraja.[8]
Leta 1955 se je naselje iz Sveta Magdalena pri Preboldu na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948 preimenovalo v Matke.[9][10][11][2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Območje naselja je bilo poseljeno že v prazgodovini, saj je na Homu obstajala naselbina, ki je arheološko deloma že raziskana. Pod naseljem so v vasi Šešče najdene tudi številne grobne gomile. Najbrž je naselje na Homu obstajalo tudi v poznoantičnem času.[12] Na Homu stoji cerkev, ki je v dokumetih prvič omenjena leta 1383,[13] glavni oltar je iz leta 1688,[14] zvonik ki so ga postavili leta 1725 stoji ločeno od cerkve in je bil leta 1853 povišan, tudi sicer je cerkev v 19. stoletju precej preurejena.[13] V času prve svetovne vojne je padlo na raznih bojiščih pet Matenčanov, druga svetovna vojna pa je terjala življenja 32 krajanov.[15] Med drugo svetovno vojno je bilo leta 1944 v naselju požganih 5 domačij. Leta 1956 so v Matkah zgradili Hmeljarski dom, ki so ga leta 1972 preimenovali v Gasilni dom. Leta 1963 so na Homu pod cerkvijo postavili Dragotov dom, ki ga oskrbuje PD Zabukovica.[13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije. Medobčinska knjižnica Žalec: DZS. 1995. str. 251. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije, knjiga 3; Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Medobčinska knjižnica Prebold: DZS. 1976. str. 508. COBISS 18172417.
- ↑ »Statistični urad RS«. Popis 1991. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2021. Pridobljeno 28. marca 2020.
- ↑ »Statistični urad RS«. Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, naselja, Slovenija, letno. Pridobljeno 28. marca 2020.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Slovenski etimološki slovar. Medobčinska knjižnica Žalec: Modrijan. str. 255. COBISS 246749952. ISBN 978-961-6465-37-3.
- ↑ Dolinar, Ivan (2015). Vas Matke skozi preteklost. Medobčinska knjižnica Žalec: Občina Prebold. str. 13-14. COBISS 277884928. ISBN 978-961-281-728-2.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Dolinar, Ivan (2015). Vas Matke skoz preteklost. str. 14-22.
- 1 2 3 Krajevni leksikon Slovenije. DZS. 1976. str. 508.
- ↑ Krajevni leksikon Dravske banovine. Medobčinska knjižnica Žalec: Uprava krajevnega leksikona Dravske banovine. 1937. str. 99-100. COBISS 17618945.
- ↑ Dolinar, Ivan (2015). Vas Matke skozi preteklost. str. 56-64.
