Prebold
Prebold Sveti Pavel pri Preboldu (do 1952) | |
|---|---|
 Prebold, s cerkvijo Sv. Pavla | |
  Prebold Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°14′13.36″N 15°5′30.96″E / 46.2370444°N 15.0919333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Prebold |
| Površina | |
| • Skupno | 2,2 km2 |
| Nadm. višina | 278,7 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 1.705 |
| • Gostota | 780 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 3312 Prebold |
| Zemljevidi | |
Prebold (do 1952 Sveti Pavel pri Preboldu ali Šentpavel) je naselje s 1.700 prebivalci in središče istoimenske občine v Spodnji Savinjski dolini.
Kraj leži na terasi ob vznožju 626 m visoke Žvajge, nad potokom Bolske. Nad naseljem je renesančna graščina z dvema vogalnima stolpoma. V kraju je bila nekdaj močna tekstilna industrija katere začetki segajo v leto 1842. Prebold je poznan tudi po čebelarstvu in to več stoletno tradicijo nadaljujejo še danes. V okolici je bilo rojenih več znanih oseb, kot so pisatelj Janko Kač, slovenski zborovodja in skladatelj Anton Schwab in amaterski režiser Lojze Fric.
V Preboldu si je vredno ogledati muzejsko zbirko Prebold skozi čas, ki prikazuje materialno, kulturno in duhovno dediščino tega območja. Prebold je tudi izhodišče planinske poti na 1119 m visoko Mrzlico.
Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]
Krajevno ime je verjetno prevzeto iz nemškega imena Pragwald, kar je domnevno prevzeto iz slovenske besede preval s čimer je morda mišljen današnji prelaz Vrhe (725 mnm; koordinate: S 46º11', V 15º04'), prek katerega vodi cesta iz Prebolda v Trbovlje. Lokalno se kraj imenuje tudi Šempável, ta beseda se je v rednem jezikovnem razvoju razvila iz Šent Pavel. V starih listinah se kraj omenja leta 1302 ecclesia S. Pauli, 1426 apud S. Paulum, 1457-1461 zu sand Pauls, 1763-1787 Pragwold, Pragwald. Do leta 1952 se je kraj uradno imenoval Sv. Pável pri Préboldu, ime Prebold pa je prvotno označevalo le predel, ki se danes imenuje Graščina.[2]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
