Spodnja Savinjska dolina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Spodnja Savinjska dolina je dolina v porečju spodnjega toka reke Savinje.

Spodnjo Savinjsko dolino obdajajo na zahodu Dobroveljska planota, na severu nizka Ponikovsko kraška planota, na jugu severni rob Posavskega hribovja, na vzhodu pa prehaja v nizko gričevje. Osredje dolina sestavlja prodna nasipina Savinje in njenih pritokov Pake in Bolske, medtem ko so robni deli prikriti z ilovico. Prodna ravan je ugodna za poljedelstvo in naselitev, ilovnato obrobje pa je močvirnato, zato so travniki in logi redko poseljeni. V Spodnji Savinjski dolini so najbolj ugodne razmere za hmeljarstvo v Sloveniji; sorto Savinjski golding so začeli uvajati v začetku osemdesetih let 19. stoletja. Največji nasadi hmelja so med Celjem, Braslovčami in Gomilskim.

Središče Spodnje Savinjske doline je Žalec, ki tudi sedež upravne enote. Spodnjo Savinjsko dolino sestavljajo naslednje občine: Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko.

Po Spodnji Savinjski dolini pelje stara cesta, vzporedno z njo pa tudi avtocesta Ljubljana-Maribor in železniška proga Celje - Velenje.