Spodnja Savinjska dolina
Spodnja Savinjska dolina | |
---|---|
Prebold | |
Geologija | |
Tip | rečna dolina |
Geografija | |
Države | ![]() |
Meji na | Dobroveljska planota, Ponikovska planota, Posavsko hribovje |
Reke | Savinja |
Spodnja Savinjska dolina je dolina v porečju spodnjega toka reke Savinje med Letušem in Petrovčami. Pojma ne smemo mešati z geografsko bolj preciznim pojmom Celjska kotlina. Spodnja Savinjska dolina označuje regijo, katere prebivalstvo povezuje predvsem narečje, kultura in nekdaj glavna gospodarska dejavnost, hmeljarstvo in z njim povezane dejavnosti.
Geografija
[uredi | uredi kodo]
Spodnjo Savinjsko dolino obdajajo na zahodu Dobroveljska planota, na severu nizka Ponikovska (kraška) planota, na jugu severni rob Posavskega hribovja, na vzhodu pa se regija zaključi s krajem Levec. Osredje doline sestavlja prodna nasipin Savinje in njenih pritokov Pake in Bolske, medtem ko so robni deli prikriti z ilovico.
Kmetijstvo
[uredi | uredi kodo]
Prodna ravan je ugodna za poljedelstvo in naselitev, ilovnato obrobje pa je močvirnato, zato so travniki in logi redko poseljeni. V Spodnji Savinjski dolini so najbolj ugodne razmere za hmeljarstvo v Sloveniji. Največji nasadi hmelja so med Levcem, Braslovčami in Gomilskim.
Sorto Savinjski golding so začeli uvajati v začetku osemdesetih let 19. stoletja. Leta 1876 je oskrbnik dvorca Novo Celje Josip Bilger nekaj sadik würtemberškega hmelja skrivaj podaril svojemu prijatelju Janezu Hausenbichlerju, ki mu je končno uspelo vzgojiti hmeljski nasad in za dejavnost navdušiti ugledne žalske tržane, plemiča Karla Haupta in številne druge. V 80. in 90. letih 19. stoletja je bilo hmeljarstvo že v strmem vzponu. Leta 1880 so hmeljarji ustanovili Južnoštajersko hmeljarsko društvo, dve leti pozneje pa je Janez Hausenbichler napisal znameniti Navod o hmeljariji, ki med poznavalci še danes velja za katekizem hmeljarske publicistike.[1]

Upravna delitev
[uredi | uredi kodo]Središče Spodnje Savinjske doline je Žalec, ki tudi sedež upravne enote. Spodnjo Savinjsko dolino sestavljajo občine Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko. Na vzhodu doline stoji mesto Celje, ki ga pa tako prebivalci Celja, kot tudi Savinjske doline, ne štejejo kot del Spodnje Savinjske doline.
Povezave
[uredi | uredi kodo]Po Spodnji Savinjski dolini pelje stara cesta, vzporedno z njo pa tudi avtocesta Ljubljana-Maribor in železniška proga Celje - Velenje.
Narečje
[uredi | uredi kodo]Narečje v Spodnji Savinjski dolini se namreč razlikuje od ostalih krajev, ki so po Ramovšu tudi del srednjesavinjskega narečja. Dandanes pa spodnjesavinjsko narečje izginja predvsem med mladimi iz bolj urbanih delov doline, ki uporabljajo predvsem celjski govor. Med avtorji, ki so delno ustvarjali v spodnjesavinjskem narečju, sta pesnik Ervin Fritz in glasbenik ter humorist Miro Klinc.[2]
Mediji
[uredi | uredi kodo]V dolini izhaja mesečni časopis Utrip Spodnje Savinjske doline.in televizijski program Savinjska TV.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://www.europeana.eu/portal/full-doc.html?uri=http://www.europeana.eu/resolve/record/01904/68DCE1E9D6274633E0A237E40D22BF365B29A6A4.
- ↑ Ars, Andrej Lutman, 3 program Radia Slovenija-. »Ervin Fritz: Savinjčanke«. rtvslo.si. Pridobljeno 23. marca 2025.