Žalec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Žalec
Žalec is located in Slovenija
Žalec
Žalec
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°15′3.59″N 15°9′50.18″E / 46.2509972°N 15.1639389°E / 46.2509972; 15.1639389Koordinati: 46°15′3.59″N 15°9′50.18″E / 46.2509972°N 15.1639389°E / 46.2509972; 15.1639389
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Žalec
Površina
 • Skupno 3,0 km2
Nadmorska višina 255,3 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 4.873
 • Gostota 1.600 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3310 Žalec
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Žalec - Mestno jedro
Lokacija Občina Žalec
RKD št. 892 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 10. junij 1989

Žalec (O tem zvoku izgovorjava ) je mesto v Sloveniji, gospodarsko in upravno središče v istoimenski občini. Kraj leži v Savinjski dolini in je mesto od 1964. Od konca 19. stoletja velja za središče slovenskega hmeljarstva. Druge gospodarske dejavnosti so še obrt, trgovina in metalurgija (livarna zvonov).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj se prvič omenja kot trško naselje 1256. Pokroviteljstvo nad krajem so imeli Babenberžani in Habsburžani. V kraju so prirejali sejme in imeli sodišče. Turki so naselje dvakrat požgali. V času reformacije so v Zotlovi kovačnici, ki so jo imenovali Lutrova kapela, opravljali verske obrede. Septembra 1868 je bil v Žalcu narodni tabor, na katerem so udeleženci zahtevali Zedinjeno Slovenijo. Leta 1891 je v Žalec pripeljal prvi vlak, na novozgrajeni progi CeljeDravograd.

Po zapiskih je najstarejši spomenik v kraju nekdanja romanska oziroma gotska cerkev sv. Nikolaja iz 12. stoletja, ki so jo 1906 popolnoma prenovili. Od stare taborske cerkve sta se ohranila del obrambnega zidovja in obrambni stolp. Stolp je edini ostanek obrambnih zgradb. Zgrajen je bil v začetku 16. stoletja. Zraven stolpa stoji cerkev sv. Nikolaja. V mestnem jedru je več stavb, ki kažejo značilnosti pozne gotike. Širčevo hišo iz 1669, v kateri je živel skladatelj Risto Savin, so leta 1972 obnovili, v njej je skladateljeva spominska soba, galerija Doreta Klemenčiča Maja, galerija Savinjskih likovnikov, v pritličju pa Savinov likovni Salon ter prostori TIC-a Žalec.

Turistične zanimivosti kraja[uredi | uredi kodo]

  • Savinova hiša, Širčeva domačija iz leta 1669, kjer se je rodil skladatelj Friderik Širca – Risto Savin. V njej so danes spominska soba, galerija Doreta Klemenčiča Maja, likovni salon in galerija savinjskih likovnikov ter TIC Žalec
  • Zotlova kovačija v starem mestnem jedru je iz prve polovice 16. stoletja in je včasih služila kot protestantska molilnica, v 18. stoletju pa je bila kar 50 let bolnišnica. Danes si lahko v njej ogledate kovaška dela in izdelke
  • Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer si lahko ogledate večstoletni razvoj obdelovanja hmelja
  • Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, v katerem si lahko ogledate vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin z več kot 300 rastlinskimi vrstami, z različnimi tehnikami namakanja, laboratorij za molekularno genetiko in tkivne kulture ter mikro pivovarno z degustacijsko sobo za pivo
  • Gasilski muzej v središču mesta
  • Cerkev sv. Nikolaja se prvič omenja leta 1273 in se imenuje po sv. Miklavžu Nikolaju
  • Obrambni stolp s stožčasto streho stoji poleg cerkve z delom ohranjenega taborskega obzidja. Danes na njem raste potomka najstarejše trte na svetu, v kletnih prostorih pa je urejen vinski »keuder«, kjer se lahko poskusijo najboljša vina Društva Savinjskih vinogradnikov
  • Spomenik slovenskemu hmeljarstvu
  • Spomenik žrtvam NO
  • Fontana piv "Zeleno zlato"

Ostale kulturne, športne in naravne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Kulturni dom – Dom II. slovenskega tabora Žalec
  • Športni park, ki ga dopolnjujejo urejene kolesrske poti po občini in celotni Spodnji Savinjski dolini
  • Bio park Nivo v neposredni bližini Žalca z energijskimi polji in vrelci
  • Ribnik Vrbje v bližini Žalca – tu je bilo opaženih 130 različnih vrst ptic, od katerih jih tam gnezdi kar 60 vrst
  • Kotečnik – naravno plezališče, znano širom po Evropi

Osebe, povezane z mestom[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 892". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008).