Domžale

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Domžale
Grad Krumperk

Grb
Vzdevek: "Satelitsko mesto", "Športno mesto"[navedi vir]
Geslo: "Prostor zadovoljnih ljudi"[navedi vir]
Domžale is located in Slovenija
Domžale
Domžale
Koordinati: 46°8′42″N 14°35′41″E / 46.14500°N 14.59472°E / 46.14500; 14.59472Koordinati: 46°8′42″N 14°35′41″E / 46.14500°N 14.59472°E / 46.14500; 14.59472
Država Slovenija
Pokrajina Gorenjska
Prva omemba 13.stoletje
Ustanovitev trga 1925. leta
Ustanovitev mesta 19.april 1952
Upravljanje
 • Župan Toni Dragar
Površina
 • Skupno 72 km2
Nadmorska višina 304 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 12.863
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 1230
Omrežna skupina 01
Spletna stran www.domzale.si

Domžale (O tem zvoku izgovorjava ) so mesto in središče po številu prebivalcev sedmo največje slovenske občine Domžale. Ležijo južno od Kamniško-Savinjskih Alp in so upravno ter kulturno središče Vzhodne Gorenjske. Nekdaj so bile znane kot satelitsko mesto, danes pa so športno mesto.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina[uredi | uredi kodo]

Sodeč po arheoloških najdiščih v okolici, je bil kraj obljuden že v prazgodovini. V Babji jami so arheologi našli sledove ledenodobnega lovca, pragoveda, bobra, alpskega svizca in obroček iz kovine ter sledi oglja. Najdbe so stare približno 15.000 let. Na Šumberku so našli kladivasto sekiro iz neolitika, v strugi Kamniške Bistrice pa tri kamnite sekire iz serpetina. Pod Šumberkom so našli bronasto bodalo iz bronaste dobe.

Zgodovina po našem štetju[uredi | uredi kodo]

Stari vek

V Grobljah so odkrili zidovje stare rimske postojanke. Našli so zlat kovanec rimskega cesarja Klavdija in tudi več srebrnih in bronastih kovancev. Pri prekopavanju ceste v Stobu so našli ostanke rimske ceste in izkopali dva rimska nagrobnika.

Srednji vek

V starih listinah se kraj prvič omenja sredi 13. stoletja. Med letoma 1200 in 1230 so nastale listine, kjer je omenjeno staro krajevno ime Domsseldorff. Od mnogih gradov danes stojijo le še grad Krumprek, grad Češenik in grad Črnelo. Na Goričici so še sledovi tabora okoli cerkve za obrambo pred turškimi vpadi.

Novi vek in slamnikarstvo

Zaradi ugodne prometne lege ceste DunajTrst in lokalne železniške proge Ljubljana—Kamnik in vodne energije Kamniške Bistrice so se vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa hitro pričele razvijati. Razmah so doživele v drugi polovici 19.stoletju z razvojem slamnikarstva, ki je iz obrtniške ravni prešel na industrijsko proizvodnjo, zgrajene so bile tovarne slamnikarstva s katerimi so upravljali predvsem Tirolci.

Dvajseto stoletje[uredi | uredi kodo]

Prva svetovna vojna

26.julija 1914 je bila objavljena vojna napoved. Vojna z Italijo je na mesto zelo vplivala, saj ležijo ob cesti, ki je povezovala Avstro-Ogrsko s primorskimi bojišči. Po koncu vojne, leta 1918 je bila razglašena država SHS, Domžale je obiskal kralj Aleksander.

Trg Domžale

Slamnikarstvo je prineslo velik napredek in z združitvijo vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa so leta 1925 nastale Domžale in bile razglašene za trg. Leta 1929 so dobile ulice.

Druga svetovna vojna

Nemška vojska je dne 11.aprila 1941 z letali bombardirala hiše, stanovanjsko poslopje, trgovino, opazovalni stolp in oddajnik radijske postaje v Domžalah, nakar je sledila kratkotrajna italijanska zasedba in nato nemška okupacija. Do konca druge svetovne vojne je bila v Domžalah ves čas prisotna močna okupatorjeva postojanka. Dne 3. 9. 1941 je okupator po akciji partizanov pri mostu čez Bistrico ustrelil 10 talcev.

Satelitsko mesto

Domžale so postale mesto leta 1952, 19.aprila. Takrat je bilo središče deljeno na Spodnje in Zgornje Domžale. Vedno bolj so dobivale podobo industrijskega kraja z zlasti močno kemično in tekstilno industrijo. Močno pa se je razvila tudi obrtna dejavnost. Največji uspeh je mesto doživelo v 80. letih, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije, v času ko so zgradili bloke in stolpnice. Takrat je mesto dobilo novo, popolnoma spremenjeno podobo, vse stare hiše in vaški značaj so zamenjali bloki in beton, mesto je dobilo vzdevek "satelitsko mesto".

Po letu 1991[uredi | uredi kodo]

Vojna za samostojnost

Glavni boj za samostojno Slovenijo se je odvijal v okolici Domžal, v Trzinu in Mengšu. Jugoslovanska armada je 27.junija 1991 napadla barikade. Bombardirali so oddajnik radijske postaje, hiše in oklepnike.

Razpad velike občine

Po osamosvojitvi Slovenije so Domžale izgubile status mestne občine, okoliške vasi Mengeš, Moravče in Lukovica pa so se odcepile. Leta 1998 se je odcepil še Trzin.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega[uredi | uredi kodo]

Domžale ležijo na južnem obrobju Kamniško-mengeškega polja. Mesto leži v Ljubljanski kotlini skupaj z 10 km oddaljenim Kamnikom, 15 km oddaljeno Ljubljano in 20 km oddaljenim Kranjem. Predmestne občine oz okoliška naselja so še Mengeš, Moravče, Lukovica pri Domžalah in Trzin. Od Letališča Jožeta Pučnika so oddaljena 15km.

Nadmorska višina mesta je 304m, mestni grič Šumberk pa leži na 358m.

Vode[uredi | uredi kodo]

Mesto leži na bregovih reke Kamniške Bistrice, največje reke v mestu, ki se kasneje na območju Dola pri Ljubljani izliva v reko Savo. Je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, zaradi mnogih poplav je bila regulirana leta 1973.

Okoli mesta tečejo manjši potočki, ki se vse izlivajo v Kamniško Bistrico, med njimi tudi Mlinščica, ki je bila umetno narejen industrijski kanal. Ime je dobila po številnih kmečkih mlinih, ki jih je poganjala voda.

Geološke značilnosti[uredi | uredi kodo]

Kotlino od Homca do Mengša je v pleistocenskem obdobju z erozijsko silo oblikovala Kamniška Bistrica s svojimi pritoki. Holocenski nanosi so povsem prekrili dolino in izoblikovali ravnino.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Menačenkova domačija[uredi | uredi kodo]

Menačenkova domačija
Glavni članek: Menačenkova domačija.

Je značilna kmečko – obrtniška hiša. Zgrajena je bila leta 1898 na pogorišču prejšnje lesene zgradbe.

Slamnikarski muzej Domžale[uredi | uredi kodo]

Muzej prikazuje razvoj slamnikarstva na Domžalskem. V njem je zbirka slamnikov, pletenih kit in orodij za izdelovanje slamnikov. Domžalske slamnike so v 18. in 19. stoletju izvažali v mnoge evropske države, naprodaj so bili tudi v ZDA.

Parki v Domžalah[uredi | uredi kodo]

  • Češminov park: Srce mesta je na 2ha veliki površini v osrčju mesta. Na tem prostoru se prirejajo razne prireditve.
  • Občinski park je manjši park ob stavbi Občine Domžale in Upravne enote.
  • Park državnosti je manjši park v Srednjih Jaršah. Tu se nahaja spomenik knežjega kamna.
  • Kamniška Bistrica: Zelena os regije poteka vse od Kamnika pa do Dola pri Ljubljani na bregovih reke Kamniške Bistrice, ki je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji.
  • 88 lip je eden najstarejših parkov, posvečen Titu. Je znotraj Zelene osi.
  • Šumberk: Pljuča mesta je grič z nadmorsko višino 358 metrov ob Zeleni osi. Tu sta manjši kraška jama, imenovani Dolga jama in Podreška jama. Po Šumberku vodi tudi Gozdna učna pot Šumberk in trim steza.
  • Grobeljski drevored je nekoč vodil do gradu in cerkve. Do tod vodijo tudi poljske poti in sprehajališča iz Trzina in Mengša. Sedaj namesto gradu tu stoji fakulteta, cerkev, do katere vodi drevored, pa je znana po svojih freskah.
  • Domžalska spominska pot vodi po poteh bivše Mestne občine Domžale.

Gradovi na Domžalskem[uredi | uredi kodo]

Kraške jame[uredi | uredi kodo]

  • Dolga jama se nahaja na gozdni učni poti Šumberka.
  • Podreška jama se nahaja na gozdni učni poti Šumberka.
  • Železna jama je 60m dolga jama, na Gorjuši, urejena je za obiskovalce.
  • Jamarski dom na Gorjuši hrani muzejsko zbirko, tu so razstavljeni jamski hrošči, kapniki, mah in glive, ki jih je zbiral Simon Robič.

Cerkve[uredi | uredi kodo]

Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

V mestu je 7 osnovnih šol, v Stobu je Osnovna šola Venclja Perka, v centru stoji Osnovna šola Domžale, na Rodici sta Osnovna šola Rodica in Osnovna šola Roje, v Preserjah je Osnovna šola Preserje pri Radomljah, v Dobu Osnovna šola Dob in v Dragomlju Osnovna šola Dragomelj.

Srednja šola Domžale ima dve enoti: gimnazijo ter poklicno in strokovno šolo. Obe sta v središču mesta.

V Domžalah imamo tudi višje šolsko ustanovo Biotehniško fakulteto - oddelek za zootehniko na Rodici.

V Stobu pa ima svoje prostore Glasbena šola Domžale.

Šport in rekreacija[uredi | uredi kodo]

Športno mesto

V Domžalah je zelo razvita športna dejavnost, v ospredju pa so Nogometni klub Domžale, Košarkarski klub Helios Domžale.

Košarkarska zgodba se je začela pisati po 2. svetovni vojni, klub že vrsto let sodeluje v Jadranski ligi. Nogometaši so svojo pot začeli leta 1921, vrhunec pa doživeli v sezonah 2006/2007 in 2007/2008, ko so dvakrat zapored osvojili naslov državnih prvakov.

Športni park

V domžalskem športnem parku se nahaja Kopališče Domžale, teniško igrišče Ten-Ten, več nogometnih igrišč, zunanje košarkarsko igrišče,skate park, pozimi pa tudi drsališče. Poleg se nahaja tudi nogometni in atletski stadion Domžale.

Športna dvorana Domžale

Košarkarski klub Helios Domžale ima dvorano v centru mesta, v Športni dvorani Domžale.

Drugo

V okolici se nahajajo tudi šole jahanja, priljubljeno je jahanje lipicancev v okolici gradu Krumperk. Prenovljena je tudi rekreacijska os ob Kamniški Bistrici s fitnesi na prostem, trim stezo in gozdno učno potjo na bližnjem Šumberku. Enkratna priložnost za kratek izlet v naravo je obisk poučne okoljske poti Blata Mlake, ob bajerju Černelo v Radomljah. V sklopu Arboretuma Volčji Potok so na voljo tudi golf igrišča.

Mediji[uredi | uredi kodo]

Časopisi

Domžalski lokalni časopisi so Slamnik (občinsko glasilo), Domžalske novice, Domzalec.si, časopis Domžurnal pa izhaja za več občin v regiji.

Radio

Radijska postaja v mestu je Radio Hit, danes znan po celotni državi.

Blizu Štude se nahaja tudi srednjevalovni RA-oddajnik, pred leti pa so nameravali na to mesto prestaviti stavbo RTV Slovenije.

Promet[uredi | uredi kodo]

Železniška postaja Domžale
Železniška postaja

Domžale so z občinami Trzin, Kamnik in Ljubljana povezane z železniško progo Kamnik - Ljubljana.

Avtobusna postaja

Podjetje Kam-Bus upravlja z medkrajevnimi linijami do okoliških občin Trzin, Mengeš, Moravče, Lukovica, ter do občin Kamnik, Gornji Grad in Ljubljana.

Z redno medkrajevno linijo Ljubljana - Zagorje, s katero upravlja podjetje Integral Zagorje je mesto povezano tudi z Zasavjem.

Mesto je povezano tudi z redno medregionalno linijo Murska Sobota - Maribor - Celje - Ljubljana - Postojna - Koper - Piran in linijo Ljutomer - Maribor - Celje - Ljubljana - Postojna - Ajdovščina - Nova Gorica.

Štajerska avtocesta

Mesto je povezano s štajersko avtocesto Maribor - Ljubljana. Avtocestni izvoz Domžale se nahaja v naselju Zaboršt, v fazi načrtovanje je tudi novi avtocestni izvoz Domžale-Študa, ta še bližje centru, nahajal se bo v naselju Študa.

Ustanove v Domžalah[uredi | uredi kodo]

Mednarodno povezovanje[uredi | uredi kodo]

Domžale sodelujejo z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi:

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]