Višnja Gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Višnja Gora
Weichselburg (nemško)
mesto

Grb
Višnja Gora is located in Slovenija
Višnja Gora
Višnja Gora
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′28.66″N 14°44′32.03″E / 45.9579611°N 14.7422306°E / 45.9579611; 14.7422306Koordinati: 45°57′28.66″N 14°44′32.03″E / 45.9579611°N 14.7422306°E / 45.9579611; 14.7422306
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Ivančna Gorica
Krajevna skupnost Višnja Gora
Trške pravice 1444
Mestne pravice 9. junij 1478
Površina
 • Skupno 2,3 km2
Nadmorska višina 358 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 1.055
 • Gostota 460 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1294 Višnja Gora
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Višnja gora - Mestno jedro
Lokacija Občina Ivančna Gorica
RKD št. 828 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 20. julij 1991

Višnja Gora (O tem zvoku izgovorjava ) je mestece[3] na Dolenjskem in sedež Krajevne skupnosti Višnja Gora.

Lega[uredi | uredi kodo]

Naselje se nahaja v občini Ivančna Gorica ob avtocesti A2 med Ljubljano in Novim mestom. Staro mestno jedro leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu, novejše naselje pa leži na nadmorski višini 308 mnm, 20 km jugovzhodno od Ljubljane v dolini Višnjice na robu Dolenjskega podolja.

Z Ljubljano in Ivančno Gorico je ob delavnikih in sobotah povezana tudi z redno medkrajevno avtobusno in železniško linijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najdbe iz prehoda bronaste dobe v železno dobo dokazujejo, da so okolico Višnje Gore že zgodaj poseljevali Iliri in Kelti. Najdbe hranijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

Na področju današnjega mesta Višnje Gore je bilo v rimski dobi vojaško naselje Magnisna. Ko so pred nekaj desetletji v Višnji Gori gradili vodovod so odkrili tudi rimske lončene vodovodne cevi.

Prvotno naselbino Stari trg pisni viri omenjajo že leta 1269. Naselbina se je ohranila vse do danes in leži nižje pod gričem.

Višnja Gora je tedaj že imela svoj pečat in nekaj trške samostojnosti. Cesar Friderik III. je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic.

9. julija 1478 je Friderik III. tedanjemu trgu podelil mestne pravice zaradi strateško pomembne vloge pri obrambi pred turškimi vpadi. Od srednjeveškege naselbine je delno ostalo ohranjeno mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja (520 mnm).

Leta 1496 so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je bila 9. v današnji Sloveniji. Višnja Gora je imela tudi svoje sodišče, ki se je nahajalo v dvorcu višnjegorskih grofov. Sodišče so kasneje premestili v Grosuplje.

Pred drugo svetovno vojno je bil kraj sodni okraj, po njej občina, danes pa je le krajevna skupnost.

Gradovi[uredi | uredi kodo]

V Višnji Gori je stalo veliko gradov in dvorcev. Najstarejši med njimi je Grad Turn (danes tudi Stari grad), ki so ga pozidali Višnjegorski. Kasnejši lastniki Auerspergi so grad v 18. stoletju opustili in ob vznožju hriba postavili Auerspergov dvorec, v katerem je bilo kasneje sodišče in sedež okraja, danes pa je v njem Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora. V Višnji Gori je prebival tudi znameniti baron Peter Anton Codelli, ki je imel tudi tu svoj dvorec in botanični park. Dvorec so med 2. svetovno vojno požgali, ostanke pa porabili za gradnjo naselja. V bližini Višnje Gore leži Grad Podsmreka, ki je ohranjen, vendar v slabem stanju. Tu je imel svoje čebele v drugi polovici 19. stoletju Nikolaj Emil Roschütz. V njem je bil v 20. stoletju tudi oddelek Slovenskega etnografskega muzeja s stalno zbirko o lončarstvu.

Simbol Višnje Gore in Polževega je polž, priklenjen na zlato verigo

Legenda o polžu[uredi | uredi kodo]

Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa - Sofija Višnjegorska, ki se je odločila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kraljico Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišičo v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje pa se je izgubila.

Društvena dejavnost[uredi | uredi kodo]

V Višnji Gori je dejavnih več društev:

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Znamenite osebnosti[uredi | uredi kodo]

Kulturni ustvarjalci
Likovni ustvarjalci
Športniki
Pisatelji

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 828". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200022&stevilka=980

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]