Lendava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lendava
Lendava in Lendavski grad
Lendava is located in Slovenija
Lendava
Lendava
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°33′47.08″N 16°27′6.43″E / 46.5630778°N 16.4517861°E / 46.5630778; 16.4517861Koordinati: 46°33′47.08″N 16°27′6.43″E / 46.5630778°N 16.4517861°E / 46.5630778; 16.4517861
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Prekmurje
Občina Lendava
Površina
 • Skupno 5,7 km2
Nadmorska višina 161,1 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 2.954
 • Gostota 520 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9220 Lendava
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Lendava - Mestno jedro
Lokacija Občina Lendava
RKD št. 1135 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 1. maj 1993

Lendava (O tem zvoku izgovorjava ) (madžarsko Lendva, nekoč Dólnja Léndava, Dolenja Lendava/Alsólendva, nemško Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava. Leži pod Lendavskimi goricami ob reki Ledavi in Bukovniškim potokom.

Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko. Prebivalstvo je mešano (četrtina madžarske narodnosti), napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični. Starejši del naselja leži na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim območjem, po letu 1945 oziroma regulacijah pa se je razširilo čez suhe struge in se raztegnilo na sever do Dolge vasi in na vzhod do Čentibe; industrijski objekti pa so zrasli na jugu. Razvoj kraja je močno pospešil nastanek petrokemične industrije v 60-ih letih 20. stoletja. V kraju s 3395 prebivalci (popis leta 2002) so poleg Rafinerije nafte Lendava še Terme Lendava, kovinska industrija in obrati farmacevtske industrije podjetja Lek. Nad naseljem stoji Grad Lendava, v katerem je muzej. Mesto je staro tržišče za kmetijske pridelke in vino iz Lendavskih in Dolgovaških goric. Poleg dvojezične osnovne šole je v kraju tudi dvojezična srednja šola.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj se morda prvič omenja v delu Conversio Bogoariorum et Caranatanorum leta 871, v katerem se govori o cerkvi, ki naj bi jo v kraju Lindolves leta 853 posvetil škof Liupram. Leta 1192 je naselje s pripadajočo posestjo kupila rodbina Hoholtov, poznejših Bánffyjev in tedaj se ime Lindva v starih listinah prvič zanesljivo navaja. Kraj je poleg graščinskega zemljišča v 14. stoletju obsegal skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje. Kot trg se Lindva omenja v 14. stoletju, v tistem času pa se pojavi tudi ime Alsólindva. Ko je leta 1644 izumrla rodbina Bánffy so novi lastniki postali grofje Esterházy. V času reformacije je grof Nikolaj Bánffy ustanovil tiskarno, ki je izdajala protestantske knjige v madžarskem jeziku. Med letoma 1600–1683 se je za okoliščino Lendava uveljavljala ogrska in turška oblast. Leta 1867 je Lendava postala okrajno mesto, sedež okraja pa je bila tudi v Kraljevini Jugoslaviji. V letih 1934–1935 je tu izhajalo glasilo Komunistične partije Jugoslavije Ljudska pravica. Avgusta 1939 so v zidanici Miška Kranjca v Lendavskih goricah ustanovili okrožno partijsko vodstvo Komunistične partije Slovenije za Prekmurje. V cerkveni upravi je območje Lendave spadalo pod zagrebško škofijo vse od nastanka leta 1334 do 1777, ko je pripadlo škofiji v Sombotelu v Železni županiji. Evangeliščanska verska občina je bila ustanovljena leta 1902; do 2. svetovne vojne je bila v Lendavi tudi močna židovska občina. Nemške čete so 6. aprila 1941 na pohodu proti Hrvaški zasedle tudi Lendavo; 16 aprila pa je nemška vojska izročila oblast madžarskim okupatorjem. Kraj je postal sedež okrajnega glavarstva in po sklepu madžarskega parlamenta 16. decembra 1941 tudi uradno priključen madžarski državi. V mestu so odpravili vse slovenske oznake ter odpustili slovenske učitelje in uradnike; junija 1942 so zaplenili premoženje 668 slovenskim priseljencem, ki so se med obema vojnama pred fašizmom umaknili z Goriškega, in jih odvedli v koncentracijsko taborišče Sárvár. Nemci so po zasedbi Madžarske aprila in novembra 1944 z vsesplošno racijo zajeli 250 Judov in jih izročili gestapu. Dne 4. aprila 1945 so Lendavo osvobodile enote Rdeče armade.[4]

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Kraj, ki se je nekdaj imenoval Dólnja Léndava, je poimenovan po reki Ledavi. Če se zapis iz leta 840-859 ad Lindolveschirichum nanaša na današnjo Lendavo, je v osnovi starovisokonemško osebno ime Lindolf. Ime Léndava je v tem primeru prvotno pomenilo 'Lindolfova voda'. Druga možnost je izvajanje iz srednjevisokonemške besede Lindaha, kar je razložljivo iz srednjevisokonemške besede linde v pomenu 'lipa' in refleksa aha v pomenu 'voda'. Če je ta domneva pravilna, je ime prvotno pomenilo 'lipova voda', to je 'voda, blizu katere rastejo lipe'. Malo verjetno je, da je ime kraja izpeljano iz slovanske besede lệdo v pomenu 'ledina, neobdelana zemlja'. [5]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Fosilni hrast v parku hotela Lipa

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1135". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Slovenija, turistični vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002
  4. ^ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  5. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]