Litija
Litija | |
|---|---|
 | |
  Litija Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°3′23.29″N 14°49′49.1″E / 46.0564694°N 14.830306°EKoordinati: 46°3′23.29″N 14°49′49.1″E / 46.0564694°N 14.830306°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Zasavska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Litija |
| Površina | |
| • Skupno | 5,3 km2 |
| Nadm. višina | 238,2 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 6.673 |
| • Gostota | 1.300 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1270 Litija |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si, OSM |
Litija (
izgovorjava (pomoč·info)) [litija] je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji. Je sedež litijske občine. Leži približno na polovici poti med Ljubljano in Zidanim Mostom in le 2 kilometra od sedeža sosednje občine Šmartno pri Litiji. Skozi mesto teče reka Sava, ki Litijo deli na levi in desni breg. Na levem bregu ležijo naselja Stavbe, Gradec, Praprošče, Dobrava, na desnem bregu pa so Valvazorjev trg, Center, Rozmanov trg, Ježa, Zagorica, Podkraj, Podšentjur... Litija leži v kotlini, ki jo obdajajo vzpetine Veliki Vrh, Svibno, Sitarjevec, Širmanski hrib in druge. Na levem bregu mesta stoji Predilnica Litija iz leta 1886, eden prvih večjih industrijskih obratov, ki so nastali v Litiji po izgradnji Južne železnice.[2]
V Litiji se je leta 1918 rodil animator lutk, igralec in režiser v lutkovnem gledališču Nace Simončič, pa tudi jezikoslovec in akademik France Bezlaj. Sedanji župan litijske občine je Franci Rokavec. V Litiji je sedež Izobraževalnega centra GEOSS.
Ime mesta v zgodovini[uredi | uredi kodo]
Litija je v pisnih dokumentih omenjena leta 1256 kot apud Litigiam in apud Lvtyam, ter v naslednjih letih kot:
- Lutya (1363)
- Littai (1431)
- Luttey (1444)
- propre Lutiam (1480)
Srednjeveški prevodi nakazujejo, da je bilo izvirno ime *Ljutija, izpeljano iz *Ľutoviďa (vьsь) (dobesedno 'Ľutovidъ'ova vas'). Predlogi, da je -ija pripona, ali pa da je ime izpeljano iz nemščine, Lutte '(rudarska) zračilna cev', so manj verjetni.[3] Med psevdoetimologije spada Valvasorjev predlog, da se je ime razvilo iz litus, latinske besede za rečni breg.[navedi vir]
Mesto je bilo uradno znano kot Littai v nemščini do leta 1918.[4]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
- ↑ Dolšek (2011), str. 126.
- ↑ Snoj (2009), str. 236–237.
- ↑ Klein (1967).
- ↑ https://www.litija.si/objava/108424 Rudnik Sitarjevec
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Dolšek, Ida (2011). Špinerbal, litijski ples predilcev. Šmartno pri Litiji: Biroservis. COBISS 255610624. ISBN 978-961-269-429-6.
- Klein, Wilhelm (1967). Die postalischen Abstempelungen auf den österreichischen Postwertzeichen-Ausgaben 1867, 1883 und 1890.
- Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan : Založba ZRC. COBISS 247065344. ISBN 978-961-241-360-6.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Litija |
