Renke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Renke
Območje Renk na bakrorezu Area et Prospectus Renkouianae sic ad Savi Fluvium iz leta 1736
Območje Renk na bakrorezu Area et Prospectus Renkouianae sic ad Savi Fluvium iz leta 1736
Renke se nahaja v Slovenija
Renke
Renke
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°5′33.91″N 14°57′5.87″E / 46.0927528°N 14.9516306°E / 46.0927528; 14.9516306Koordinati: 46°5′33.91″N 14°57′5.87″E / 46.0927528°N 14.9516306°E / 46.0927528; 14.9516306
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaLitija
Površina
 • Skupno1,14 km2
Nadm. višina
230,6 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno35
 • Gostota31 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Renke so vasica z osmimi naseljenimi hišami v litijski občini na desnem bregu reke Save ob cesti Litija-Zagorje. V vasi je cerkev Sv. Miklavža in gostilna »Pri gasilcu«.

Blizu vasi reko Savo premošča jeklena viseča brv, ki je nekdaj povezovala vas z železniško postajo v starem vagonu na levem bregu reke. Ob povodnji leta 1990 je brv odneslo. Postajo so ukinili, ker do nje ni bilo več dostopa, in je po postavitvi nove 72 m brvi leta 1993 niso več obnovili. Iz tistega časa je pri bližnjih predorih ostal grafit »Hočemo nov most«; tako kot most je tudi ta lepo viden z vlaka med postajama Sava in Zagorje.

Renke so po državni cesti povezane z Zagorjem in Litijo, iz njih vodi tudi asfaltirana cesta v višje ležečo Konjšico ter naprej na Kumljansko, druga cesta pa vodi v Šumnik, Tepe in Polšnik.

Plezališče[uredi | uredi kodo]

Na severni strani reke Save se nahaja plezališče. Skala niha od solidne do odlične in nudi za spoznanje manj trenja kot primorski apnenec. Plezališče nudi raznovrstno plezanje od položnih plat do previsov. Manjkajo le strehe. Poleti je priporočljiva zaščita pred klopi, pod steno živijo tudi kače. Večino smeri je opremil Vili Guček.

Najprimernejši čas za plezanje je od maja do junija in od septembra do oktobra. Stene imajo jugovzhodno lego in dopoldansko sonce, kar omogoča plezanje tudi v toplejših zimskih dneh. Poleti je večina smeri v senci po 15. uri. V dežju je možno plezati v nekaterih smereh, po daljšem deževju ostajajo smeri ponekod mokre.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]