Občina Litija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Občina Litija
*

Grb Občine Litija

Umestitev občine Litija v Sloveniji

Zemljevid na Geopedii

Površina: 221,4 km²[1][2]
Župan: Franc Rokavec
Spletna stran: Občina Litija
Prebivalcev
 - moških
 - žensk
15317 (2018)[3]
7664
7653
Povprečna starost: 41,53 let
Stanovanjske površine:
 - gospodinjstev:
 - družin:
27,98 m²/osebo
6.319
5.270
Delovno aktivnih:
 - brezposelnih:
9.320
1.173
Povprečna plača (avgust 2003):
 - bruto:
 - neto:
 
206.864 SIT
133.577 SIT
Študentov: 602
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002

Občina Litija je ena od občin v Republiki Sloveniji. V kraju Spodnja Slivna na ozemlju litijske občine je natančno geometrično središče Slovenije (GEOSS).

Naselje Litija je preraslo sosednje, prej veliko pomembnejše, Šmartno pri Litiji potem, ko je skozi Litijo stekla Južna železnica.

Zgodovina občine[uredi | uredi kodo]

V zgodovinskih virih Litija s svojo okolico sodi med zelo stara naselja. Območje je bilo naseljeno že v prazgodovinski dobi, o čemer pričajo številne arheološke najdbe. Strokovnjaki omenjajo najdbe iz tega obdobja na Vačah, Glinjeku, v Javorju, Vintarjevcu, Gornjem Logu pri Litiji in še drugod. Pomembne izkopanine ilustrirajo življenje takratnih staroselcev ter dokazujejo pomen trgovine med severom in jugom v teh krajih.[4] Današnje mesto Litija leži ob reki Savi, ki je bila naravna prastara pot, že v bronasti dobi. Tej poti se je od severa pridružila pot, po kateri so od srede prvega tisočletja pred našim štetjem prevažali jantar od Baltiškega morja v Italijo. V teh krajih je šla pot preko Svete Gore na Vače in se je med Gornjim Logom in Kresnicami (torej verjetno v okolici Hotiča) združila s savsko potjo. Takratna Litija je bila majhna vas.[5] Kraj je bil prvič omenjen leta 1145, ko je oglejski patriarh Peregrin podaril svojo kmetijo v Litiji Stiškemu samostanu. Do zdaj znana imena kraja so: villa Litta, Lutija, Lutey, Littai in sedanja Litija. Po Valvasorjevem tolmačenju naj bi ime Litija izhajalo iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje.[6] Kot trg se Litija prvič omenja leta 1386, prvi ohranjeni dokument o trških pravicah pa je šele iz leta 1528. Mestne pravice je dobila leta 1952.[7] Prebivalstvo je živelo predvsem od kmetijstva in obrti vse do izgradnje železnice leta 1849, ko so se odprle možnosti za razvoj industrije v Litiji.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Berinjek, Bistrica, Bitiče, Boltija, Borovak pri Polšniku, Breg pri Litiji, Brezje pri Kumpolju, Brezovo, Brglez, Cirkuše, Čateška Gora, Čeplje, Dobje, Dobovica, Dole pri Litiji, Dolgo Brdo, Gabrovka, Gabrska Gora, Gobnik, Golišče, Gorenje Jelenje, Gornje Ravne, Hohovica, Hude Ravne, Javorje pri Gabrovki, Jelenska Reber, Jesenje, Jevnica, Ježevec, Kal pri Dolah, Kamni Vrh, Kandrše, Klanec pri Gabrovki, Klenik, Konj, Konjšica, Kresnice, Kresniške Poljane, Kresniški Vrh, Kržišče pri Čatežu, Kumpolje, Laze pri Gobniku, Laze pri Vačah, Leše, Litija, Ljubež v Lazih, Lukovec, Magolnik, Mala Goba, Mala Sela, Mamolj, Moravče pri Gabrovki, Moravška Gora, Nova Gora, Okrog, Pečice, Podbukovje pri Vačah, Podpeč pod Skalo, Podšentjur, Pogonik, Polšnik, Ponoviče, Potok pri Vačah, Prelesje, Prevale, Preveg, Preženjske Njive, Radgonica, Ravne, Renke, Ribče, Ržišče, Sava, Selce, Slavina, Slivna, Sopota, Spodnje Jelenje, Spodnji Hotič, Spodnji Log, Stranski Vrh, Strmec, Suhadole, Širmanski Hrib, Široka Set, Šumnik, Tenetiše, Tepe, Tihaboj, Tlaka, Tolsti Vrh, Vače, Velika Goba, Velika Preska, Veliki Vrh pri Litiji, Vernek, Vodice pri Gabrovki, Vovše, Zagorica, Zagozd, Zapodje, Zavrh, Zglavnica, Zgornja Jevnica, Zgornji Hotič, Zgornji Log

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ [1]
  2. ^ [2]
  3. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  4. ^ Godec, Ivan (2006). Litija včeraj, danes, jutri. Litija. str. 5. 
  5. ^ Godec, Ivan (1992). Litija nekoč in danes. Litija: Košarkarski klub Litija. str. 7. 
  6. ^ Godec, Ivan (1992). Litija nekoč in danes. Litija. str. 7. 
  7. ^ Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. 1995. str. 218. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]