Sežana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sežana
Sežana is located in Slovenija
Sežana
Sežana
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°42′12.25″N 13°52′14.17″E / 45.7034028°N 13.8706028°E / 45.7034028; 13.8706028Koordinati: 45°42′12.25″N 13°52′14.17″E / 45.7034028°N 13.8706028°E / 45.7034028; 13.8706028
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Sežana
Površina[1]
 • Skupno 15,326 km2
Nadmorska višina 360,5 m
Prebivalstvo (2017)[2]
 • Skupno 5.769
 • Gostota 380 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6210, 6211 Sežana
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Sežana - Jedro naselja
Lokacija Občina Sežana
RKD št. 15112 (opis enote)[3]

Sežana (O tem zvoku izgovorjava ) (italijansko Sesana, nemško Zizan) je mesto v Sloveniji in gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središče slovenskega Krasa. Mesto je sedež občine Sežana, upravne enote Sežana in župnije Sežana. Skupaj s svojim zaledjem ima Sežana okoli 14 000 prebivalcev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje mesta je bilo naseljeno že v prazgodovini, kar nakazuje gradišče na hribu Tabor. Kraj se v pisni obliki prvič omenja leta 1086, ko je brat oglejskega patriarha Uldarika, Henrik, Rožaškemu samostanu podaril številna posestva - med drugim tudi vas Cesano (Sežano).[4]

Sežana je bila dolgo časa zgolj nepomembna kraška vas. Njen pomen se povečal v 18. in 19. stoletju - leta 1713 so grofje Petači (po tem ko so jim kmetje požgali grad Završnik v Vremski dolini) v Sežano prenesli sedež svoje uprave, s čimer je postala Sežana administrativno središče regije. Po dograditvi ceste med Dunajem in Trstom v začetku 18. stoletja je v Sežani nastalo mnogo furmanskih gostiln in hlevov. Veliki živinski sejmi so se ohranili do 2. svetovne vojne. Najhitrejši razvoj je Sežana doživela po prihodu južne železnice na trasi Dunaj - Trst po letu 1857, ki je povečal pretok blaga in obseg trgovine. Velike zasluge pri gradnji železnice skozi Sežano je imel Karl Polley, ki je z gradnjo tudi precej obogatel.

Pod Avstro-Ogrsko je bila Sežana eden izmed distriktov v pokrajini Avstrijsko primorje. Leta 1870 je bil v Sežani pomemben tabor.

Po 1. svetovni vojni je Sežana pripadla Italiji. Po osvoboditvi 1945 do 1947 je Sežana z okolico spadala pod upravo angleške vojske. Leta 1947 je bila dokončno priključena Jugoslaviji in 1952 postala mesto.

Zemljepis[uredi | uredi kodo]

Sežana leži ob cesti in železnici med Ljubljano in Trstom, od katere se tu odcepi proga proti Novi Gorici, v neposredni bližini Italije. Mesto je s severne strani obdano s hriboma Tabor (484 m) in Lenivec (464 m), na vzhodni strani pa z Malo (489 m) in Veliko planino (551 m), Sedovnikom (575 m), Sablanico, Hrbčičem in Bršljanovcem. Najstarejši del mesta sestavljajo nekdanja vaška jedra in sicer: Gradišče ob vznožju Tabora, Britof ob župnijski cerkvi Sv. Martina, Vas in Vidmašče pod Planino, novejše soseske pa nastajajo pod Planino, Taborom in Lenivcem ter ob glavni cesti skozi mesto.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V kontekstu primorske regije predstavlja Sežana pomembno gospodarsko središče, saj v njem deluje nekaj vodilnih slovenskih podjetij in večje število manjših firm, ki nudijo zaposlitev prebivalcem okoliških krajev (Postojna, Ilirska Bistrica, Divača, Kozina, Komen, itd). Mesto je lepo urejeno in obiskovalcu ponuja vtis večjega mesta, saj so tako stavbe kot infrastruktura izrazito mestnega tipa.

Večja podjetja v Sežani so: Gold Club, Jadran, Kras, Marmor, Mitol, Vinakras, Adria Terminali... Nekoč po velikosti četrto največje slovensko gradbeno podjetje je bil Kraški zidar, ki pa je propadel, tako kot veliko drugih gradbincev. V Sežani je tudi Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, kateri pokriva štiri občine (Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, Sežana).

Osebnosti, povezane s Sežano[uredi | uredi kodo]

  • Srečko Kosovel, (1904, Sežana - 1926, Tomaj) slovenski pesnik, kritik in publicist
  • Avgust Černigoj, (1898, Trst - 1985, Sežana) slovenski slikar in grafik
  • Gojmir Lešnjak - Gojc, slovenski filmski, gledališki ter televizijski igralec
  • Jože Pahor, (1888 - 1964) pisatelj in dramatik, eden najpomembnejših slovenskih učiteljev med 1. in 2. svetovno vojno
  • Mara Husu, (1900 - 1944) slovenska pisateljica
  • Peter Kozler, (1824, Koče pri Kočevski Reki - 1879, Ljubljana) notar, politik, kartograf (avtor "Zemljovida slovenskih dežel"), ustanovitelj pivovarne Union
  • Ema Starc, (1901 - 1967) slovenska gledališka igralka
  • Karl Ritter von Schaffer, (1831 - 1904) tajnik cesarja Maksimiljana
  • Karl Polley, politik, sežanski župan, gospodarstvenik
  • Giovanni Scaramanga, ladjar, veleposestnik
  • Rajmund Mahorčič, (1840, Brežec - 1895, Sežana) župan, deželni poslanec, narodni buditelj, veleposestnik
  • Gustav Gregorin, (1860, Sežana - 1942, Ljubljana) pravnik, politik, gospodarstvenik

Zgradbe in objekti v Sežani[uredi | uredi kodo]

V mestu je okrajno in občinsko sodišče, dve pošti, osnovna šola, srednja šola, visokošolsko središče, kulturni center za celotni Kras, matična knjižnica, več bank in zavarovalnic, štirje hoteli, številni gostinski lokali, policijska postaja, trgovski centri, železniška in avtobusna postaja ter še veliko drugih stvari, ki spadajo v vsako pomembnejše mesto.

V Sežani se je rodil znani pesnik Srečko Kosovel. Po njem se imenuje več ustanov v mestu:

V Sežani se začne Kosovelova pot.

V Sežani je tudi botanični vrt Scaramangà, ki se ponaša z bogatim izborom eksotičnih dreves in rastlinjakom - oranžerijo. Botanični vrt je zaklenjen, ogled je mogoč samo v določenih urah ob plačilu vstopnice (informacije dobite pri bližnji Komunali).

V mestu Sežana je veliko stavb, ki so zanimive za ogled oz. izstopajo s svojo arhitekturo ali izgledom. Večina naštetih je starejših (preko 100 let, nekateri tudi do 200 let), navedenih je pa tudi nekaj stavb, ki so zgrajene v novejšem času in so zanimive zaradi svojstvene arhitekture.

  • Stavba Občine Sežana (Partizanska cesta) - (dopolnitev: nekoč Vila Mirasassi, lastnika Scaramangaja )
  • Stavba Upravne enote Sežana (Partizanska cesta)
  • Stavba sežanskega sodišča (Kosovelova ulica)
  • Stavba "Tri krone"; sedanji penzion Triglav (Partizanska cesta) - ( popravek: pravilno "Pri treh kronah", še prej pa Hotel Scaramanga )
  • Cerkev sv. Martina (Trg osvoboditve)
  • Rdeča hiša (Partizanska cesta) - (dopolnitev: nekoč Vila Jaschi, potem Vila Grandi)
  • Stari grad (Partizanska cesta)
  • Šmucovo poslopje (Partizanska cesta) (dopolnitev: prvotno last Polleya /Polaja/ )
  • Stavba Ljudske univerze Sežana (Bazoviška cesta)
  • Palmarij v sežanskem botaničnem parku (Partizanska cesta) -( dopolnitev: zgradila ok.1890 rodbina Scaramanga )
  • Polajev stolp (Ulica Mirka Pirca)
  • Kompleks Kosovelovega doma Sežana (Kosovelova ulica)
  • Stavba sežanske knjižnice (Ulica Mirka Pirca)- ( dopolnitev: prvotno Polleyev dom, potem Vila Angelica last S. Galattija, potem avstrijska vojašnica, v času italijanske zasedbe občinski uradi )
  • Stavba sežanske bolnišnice (Cankarjeva ulica)
  • Stavba sežanskega zdravstvenega doma (Partizanska cesta)
  • Stavba sežanske železniške postaje (Kolodvorska ulica)
  • Kompleks sežanske avtobusne postaje (Partizanska cesta)
  • Vila "Štok" (Partizanska cesta)- (popravek: v bistvu dve vili Stock in ne Štok, prvotno Motta in Paximadi )
  • Pokopališče in avstro-ogrsko pokopališče iz 1. svetovne vojne (Repentaborska cesta)

Šole[uredi | uredi kodo]

  • Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana
  • Srednješolski center Srečka Kosovela Sežana
  • Višje in visokošolsko središče Sežana
  • Ljudska univerza Sežana

Populacija občine Sežana[uredi | uredi kodo]

Demografski trendi

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
11 803 11 913 11 918 11 986 12 085 11 970 11 972 12 098 12 470 12 621 12 888
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
12 894 12 959 13 082 13 050 13 103 13 108 13 160

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15112". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  4. ^ Franc Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (str. 224, 225)

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]