Kosovelje
Kosovelje | |
|---|---|
  Kosovelje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°47′12.84″N 13°47′45.22″E / 45.7869000°N 13.7958944°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Sežana |
| Površina | |
| • Skupno | 2,07 km2 |
| Nadm. višina | 247,9 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 41 |
| • Gostota | 20 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6221 Dutovlje |
| Zemljevidi | |
Kosovelje - Vas | |
| Lega | Občina Sežana |
| RKD št. | 15975 (opis enote)[2] |
Kosovelje je naselje v Občini Sežana.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Manjše naselje z okoli 40 prebivalci leži na planoti severno od Pliskovice. Do naselja pelje stranska cesta, ki se odcepi od ceste Dutovlje-Komen. Obdelanega sveta je malo. V okolici naselja je največ nerodovitne kraške gmajne in gozdov črnega bora. Skozi naselje je speljana Pliskina učna pot.
Zgodovina vasi
[uredi | uredi kodo]Med 1. svetovno vojno so v letih 1915-1917 na soški fronti potekali siloviti boji tudi na zahodnem delu kraške planote, na osrednjem delu Krasa pa je bilo zaledje fronte, kjer je avstro-ogrska armada imela številne zaledne objekte, med njimi tudi bolnišnice. Ena od poljskih bolnišnic je stala tudi na velikem travniku ob križišču ceste Dutovlje-Komen- Kosovelje. Od bolnišnice je ostala le ruševina vojaške kapelice, katera je stala med lesenimi barakami. Ohranjen je kamniti, zadnji del kapelice, na katerem je slonela lesena konstrukcija s streho in zvončnico. Napis na zadnji strani ruševine »Feldspital 808« razkriva, da je bolnišnica nosila oznako 808. Kapelico so domačini po vojni še nekaj časa uporabljali za zaščito pred dežjem in hrambo orodja, dokončno pa je propadla v 2. svetovni vojni.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15975«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
