Tomaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tomaj
Tomaj is located in Slovenija
Tomaj
Tomaj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°45′21.06″N 13°51′24.19″E / 45.7558500°N 13.8567194°E / 45.7558500; 13.8567194Koordinati: 45°45′21.06″N 13°51′24.19″E / 45.7558500°N 13.8567194°E / 45.7558500; 13.8567194
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Sežana
Površina
 • Skupno 5,93 km2
Nadmorska višina 362 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 308
 • Gostota 52 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6221 Dutovlje
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Tomaj - Vas
Lokacija Občina Sežana
RKD št. 16007 (opis enote)[2]

Tomaj je naselje v Občini Sežana.

Tomaj je naselje v osrednjem delu kraške planote na južnem pobočju griča Tabor ob cesti Sežana - Nova Gorica. V okolici je več kraških jam (Jama v Logu, Šončeva jama, Temnica, Zagriže). Značilna rdeča zemlja (terra rosa) je posebno primerna za trto refošk, zato tu pridelujejo odličen teran. Kar okoli 80 % vseh obdelovalnih površin je zasejanih z vinogradi. Poljedelstvo in živinoreja sta samooskrbni, število prebivalcev pa v zadnjih desetljetjih narašča.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Staro poselitev kraja dokazuje prazgodovinsko gradišče vrh razglednega 387 mnm visokega Tabora; tu je bil kasneje postavljen srednjeveški tabor. V kraju stoji cerkev sv. Petra in Pavla, ki ima vklesano letnico 1637. Po letu 1928 jo je poslikal Tone Kralj. Pri cerkvi je zgradba nekdanjega samostana šolskih sester, ki so pod fašizmom vodile slovensko šolo. V župnišču so hranili dragoceno knjižnico s knjigami, napisanimi v 37 jezikih, od katerih so bile nekatere rokopisne knjige napisane proti koncu 16. stoletja. V družinski hiši Kosovelovih (št. 39) je spominska soba pesnika Srečka Kosovela z njegovimi deli in osebnimi predmeti; tu se konča Kosovelova pohodniška pot.[3]

Arheologija[uredi | uredi kodo]

V letih 1894−1905 so bili ob rušenju srednjeveškega Tabora in kapele sv. Pavla odkriti staroslovanski grobovi in prazgodovinske, antične ter srednjeveške ostaline. Prazgodovinska naselbina, obdana z okopom, je obsegala celoten vrhnji plato Gradišča. V arheoloških raziskavah, ki so potekale leta 1994, so bile ugotovljene 3 faze graditve obrambnega okopa in tlakovane poti ob njem. Med arheološkimi najdbami je prevladovala prostoročno izdelana železnodobna keramika.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16007". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga
  4. ^ Enciklopedija Slovenije. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1. 

Galerija[uredi | uredi kodo]