Lokev, Sežana
Lokev | |
|---|---|
 | |
  Lokev Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°39′42.16″N 13°55′45.63″E / 45.6617111°N 13.9293417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Sežana |
| Površina | |
| • Skupno | 14,253 km2 |
| Nadm. višina | 449,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 823 |
| • Gostota | 58 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6219 Lokev, Sežana |
| Zemljevidi | |
Lokev - Vas | |
| Lega | Občina Sežana |
| RKD št. | 9454 (opis enote)[3] |
Lokev (včasih tudi Lokev na Krasu) je naselje v Občini Sežana, na Lokavskem polju, v bližini meje z Italijo. Naselje je tudi sedež župnije Lokev. Prebivalci Lokve se imenujejo Lokávci oziroma Lokávke, ustrezni pridevnik je lokávski. Naselje je dobilo ime po veliki lokvi (kalu), kjer so napajali živino.
Naselje je sestavljeno iz dveh precej nepovezanih delov. Starejši zgornji del vasi je strnjen okoli župnijske cerkve svetega Mihaela in obrambnega stolpa. V novem delu stoji znana pršutarna.
V neposredni bližini Lokve je mednarodni mejni prehod Lipica, ki povezuje Lokev z Bazovico na italijanski strani meje.
Lokev je zanimivo izhodišče za izlete: v bližini Lokve je kobilarna Lipica, nedaleč stran je znana kraška jama Vilenica, nad Lokvijo pa se dviga hrib Kokoš (glavna izhodiščna točka za hribolazce pa je tik ob mejnem prehodu).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kraj je bil naseljen že v prazgodovini (najdišči Klemenka in Stari tabor), pa tudi v rimski dobi.
Pozneje so postali lastniki teh krajev oglejski patriarhi, ki so leta 1118 Lokev menda podelili vitezom templjarjem (podatki o tem niso popolnoma zanesljivi). Pozneje je vas še večkrat menjala gospodarje. V listinah se ime Lokev prvič omenja leta 1234 v pogodbi med goriško-tirolskim grofom Majnhardom III. in tržaškim dekanom Gregorjem.
V 15. in 16. stoletju so bili pogosto vpadi Turkov. Leta 1485 so domačini postavili obrambni stolp, imenovan Tabor, kot obrambo proti Turkom. Stolp je postal s svojo značilno obliko nekakšen zaščitni znak Lokve. Danes je v stolpu vojaški muzej.
Genealogija
[uredi | uredi kodo]Vas je v celoti rodoslovno raziskana za obdobje od 1600 do 20. stoletja.[4]
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]- Vojaški muzej Lokev – predstavlja eno izmed najbolj znanih znamenitosti, ki jih vas Lokev ponuja. Deluje že od leta 1944 in je odlikovan že sv43 priznanji in plaketami. Muzej je znan po tem, da se v njem nahaja največja zasebna zbirka v Sloveniji, saj lahko v njem najdemo različno vojaško opremo, kozaško uniformo ter ostanke opreme rimskih bojevnikov. Vojaški muzej deluje v obrabnem stolpu, ki so zgradili že Benečani za zaščito pred napadi Turkov.
- Cerkev Lokev
- Fabianova muzejska trgovina predstavlja, kako so trgovine včasih delovale in med kakšnimi izdelki so lahko ljudje nekoč izbirali. Prvotna trgovina v Fabianovi domačiji je delovala od leta 1869, leta 1948 pa se je zaradi različnih vzrokov zaprla. Leta 2007 pa je četrta generacija družine Fabiani ponovno odprla Fabianovo muzejsko trgovino, ki je edina trgovina v Sloveniji v celoti ohranjena z več tisoč eksponati. V trgovini lahko vidimo približno 7.000 izvirnih predmetov.
- Jama Vilenica – je najstarejša turistična jama v Evropi. Vilenica je nekoč burila domišljijo njenih obiskovalcev in tako so domačini bližnje vasi verjeli, da v njej prebivajo dobre vile; od tod tudi ime jame. Deluje že vse od 17. stoletja, ko jo je grof Petač dal v upravo lokavski župniji. V jami Vilenica se vsako leto odvija tudi mednarodni literarni festival, kjer se zberejo pesniki, pisatelji, dramatiki in esejisti iz Srednje Evrope.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9454«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Fonda, Robert. 1997-2015. Rodoslovna zbirka Kraševci.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
- Enciklopedija Slovenije, (geslo Lokev - 6. zvezek). Mladinska knjiga, Ljubljana 1992.
- Krušič, Marjan (2006). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- O muzeju. Vojaški muzej Tabor Lokev. URL: http://www.vojaskimuzejtabor.eu/ (citirano 3.11.2019)
- Zgodovina jame Vilenice - najstarejše turistične jame v Evropi. Jama Vilenica. URL: https://www.vilenica.com/. (citirano 3.11.2019)
- Trgovina, v kateri najdeš vse, pa ne moreš nič kupiti. Vzajemnost. URL: https://www.vzajemnost.si/clanek/173365/trgovina-v-kateri-najdes-vse-pa-ne-mores-nic-kupiti/ (citirano 3.11.2019)
