Lokev, Sežana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lokev, Sežana
Lokev, Sežana is located in Slovenija
Lokev, Sežana
Lokev, Sežana
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°39′42.16″N 13°55′45.63″E / 45.6617111°N 13.9293417°E / 45.6617111; 13.9293417Koordinati: 45°39′42.16″N 13°55′45.63″E / 45.6617111°N 13.9293417°E / 45.6617111; 13.9293417
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Sežana
Površina[1]
 • Skupno 14,253 km2
Nadmorska višina 449,5 m
Prebivalstvo (2016)[2]
 • Skupno 790
 • Gostota 55 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6219 Lokev, Sežana
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Lokev - Vas
Lokacija Občina Sežana
RKD št. 9454 (opis enote)[3]
Obrambni stolp Tabor

Lokev je naselje v Občini Sežana, tik ob meji z Italijo. Naselje je tudi sedež župnije Lokev. Prebivalci Lokve se imenujejo Lokávci oziroma Lokávke, ustrezni pridevnik je lokávski. Naselje je dobilo ime po veliki lokvi (kalu), kjer so napajali živino.

Naselje je sestavljeno iz dveh precej nepovezanih delov. Starejši zgornji del vasi je strnjen okoli župnijske cerkve svetega Mihaela in obrambnega stolpa. V novem delu stoji znana pršutarna.

V neposredni bližini Lokve je mednarodni mejni prehod Lipica, ki povezuje Lokev z Bazovico na italijanski strani meje.

Lokev je zanimivo izhodišče za izlete: v bližini Lokve je kobilarna Lipica, nedaleč stran je znana kraška jama Vilenica, nad Lokvijo pa se dviga hrib Kokoš (glavna izhodiščna točka za hribolazce pa je tik ob mejnem prehodu).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj je bil naseljen že v prazgodovini (najdišči Klemenka in Stari tabor), pa tudi v rimski dobi.

Pozneje so postali lastniki teh krajev oglejski patriarhi, ki so leta 1118 Lokev menda podelili vitezom templjarjem (podatki o tem niso popolnoma zanesljivi). Pozneje je vas še večkrat menjala gospodarje. V listinah se ime Lokev prvič omenja leta 1234 v pogodbi med goriško-tirolskim grofom Majnhardom III. in tržaškim dekanom Gregorjem.

V 15. in 16. stoletju so bili pogosto vpadi Turkov. Leta 1485 so domačini postavili obrambni stolp, imenovan Tabor, kot obrambo proti Turkom. Stolp je postal s svojo značilno obliko nekakšen zaščitni znak Lokve. Danes je v stolpu vojaški muzej.

Genealogija[uredi | uredi kodo]

Vas je v celoti rodoslovno raziskana za obdobje od 1600 do 20. stoletja.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016. 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9454". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  4. ^ Fonda, Robert. 1997-2015. Rodoslovna zbirka Kraševci.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Titi, Julij Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 (COBISS)
  • Enciklopedija Slovenije, (geslo Lokev - 6. zvezek). Mladinska knjiga, Ljubljana 1992.
  • Krušič, Marjan Slovenija: turistični vodnik, Založba Mladinska knjiga, 2006, ISBN 978-961-01-0690-6 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

[1]