Branka Jurca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Branka Jurca
Rojstvo 24. maj 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Kopriva
Smrt 6. marec 1999({{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (84 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic pisateljica, mladinska pisateljica, učiteljica, urednica

Branka Jurca, slovenska pisateljica in pedagoginja, * 24. maj 1914, Kopriva na Krasu, † 6. marec 1999, Ljubljana.


Življenje[uredi | uredi kodo]

Po prvi svetovni vojni se je družina preselila v Maribor, kjer je obiskovala osnovno šolo in učiteljišče. Kasneje je dobila službo učiteljice v Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah.

Ob začetku druge svetovne vojne se je preselila v Ljubljano, kjer se je že leta 1941 pridružila Osvobodilni fronti, za kar je dobila Partizansko spomenico. Kasneje so jo aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče Gonars, nato pa naprej v Ravensbrück.

Po drugi svetovni vojni je nekaj časa še opravljala učiteljski poklic, nato pa je postala urednica otroške revije Ciciban (od šolskega leta 1960/61 do 1964/65 in od 1966/67 do 1970/71) in kasneje revije Otrok in družina. Po nekaj letih dela v uredništvih se je posvetila predvsem otroški in mladinski literaturi. Ustvarila je mnogo mladinskih povesti, samostojnih zgodb, romanov in zbirk krajših pripovedi.

Poročena je bila s pisateljem Ivanom Potrčem.


Delo[uredi | uredi kodo]

Večina njenih del je polna doživetij otrok in mladostnikov. Ta doživetja so iz resničnosti, iz dogodkov, vtisov in doživetij, ki jih je pisateljica doživela v svojem otroštvu oz. mladosti ter v obdobju poučevanja. Ker je pri pisanju znala prisluhniti sodobnem življenju mladih generacij, si je med njimi pridobila mnogo simpatij. Branka Jurca je pisala realistično pripovedno prozo iz svoje mladosti (Rodiš se samo enkrat).

Njena dela lahko delimo na: kratke sodobne pravljice (Snežaki v vrtcu, Ko Nina spi), partizanske zgodbe (Moj oče partizan, Kdaj so bili partizani veseli), književna besedila o živalih (Poredni zajček, 1:0 za zajce), opisi šolskih dogodivščin (Uhač in njegova druščina, Hišnikov dan) in kratka pripovedna proza (Ko zorijo jagode, Rodiš se samo enkrat).

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Pripovedna proza[uredi | uredi kodo]

  • Pod bičem (podobe iz taborišč), 1945 (COBISS)
  • ...potem je zmagalo življenje, 1953 (COBISS)
  • Stekleni grad, 1958 (COBISS)

Mladinska proza[uredi | uredi kodo]

Radijske igre za otroke[uredi | uredi kodo]

  • Mižek-frizer, 1976 (COBISS)
  • Peter in Martin Krpan, 1977 (COBISS)


Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]