Manca Košir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Manca Košir
Portret
Rojstvo5. marec 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (74 let)
Maribor
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Alma materPedagoška fakulteta v Ljubljani
Fakulteta za družbene vede
Filozofska fakulteta v Zagrebu
Poklicnovinarka, političarka, sociologinja, filmska igralka, filologinja
OtrociTina Košir
Ladeja Godina Košir

Manca Košir, slovenska novinarka, univerzitetna profesorica, publicistka, kolumnistka in javna intelektualka ter nekdanja filmska igralka in fotomodel, * 5. marec 1948, Maribor

V mladosti je nastopila v več filmih. Je avtorica številnih novinarskih prispevkov, poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov[1] in knjig. Med prvimi v Sloveniji je sistematično obdelala novinarske zvrsti. Je avtorica učbenikov. V okviru leposlovja so pisma njena najpogostejša zvrst.

Je članica slovenskega mednarodnega centra PEN, Bralnega društva Slovenije in Slovenskega komunikološkega društva. Od ustanovitve 1982 je bila članica uredništva Nove revije.[2]

Kot novinarka je med drugim delala pri tedniku ITD (1973—1976), Teleksu (1979—1980) in Mladini, kjer je začela delati leta 1970.

Študij[uredi | uredi kodo]

Leta 1969 je na Pedagoški akademiji v Ljubljani diplomirala iz matematike in fizike, leta 1975 pa na FSPN iz novinarstva in prejela univerzitetno Prešernovo priznanje. Leta 1979 je magistrirala iz socioloških znanosti, leta 1983/84 pa je bila kot doktorand na študijskem izpopolnjevanju na münchenski univerzi – Institut für Kommunikationswissenschaft, ki ga je zaključila s predavanjem Anzätze zur Theorie der journalistischen Darstellungsformen. Leta 1987 je na Filozofski fakulteti v Zagrebu doktorirala na področju filoloških znanosti.

Delo[uredi | uredi kodo]

Filmska igralka in model[uredi | uredi kodo]

Poklicno kariero je začela kot svobodna filmska igralka in model. Za vlogo Janice v hrvaškem filmu Breza je leta 1967 prejela nagrado za najboljšega jugoslovanskega filmskega debitanta. Pred tem je igrala v TV drami Pravljica na podstrešju.[3][2][4] Nastopila je še v okrog 30 filmih: Sreča na vrvici, To so gadi, Ko pride lev, na Hrvaškem pa je v seriji Marija igrala drugo glavno žensko vlogo.

Leta 1970 se je pojavila v tiskanem oglasu za čevlje Peko.[5]

Profesura[uredi | uredi kodo]

Od konca leta 1980 do upokojitve 2005 bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, sprva kot asistentka,[2] od 1993 pa je imela naziv izredna profesorica novinarstva.[6] Njena področja so bila novinarsko sporočanje, vzgoja za medije ter novinarska etika. Vrsto let je bila predstojnica katedre za novinarstvo.[2]

Aktivizem[uredi | uredi kodo]

V začetku 80. letih je protestirala proti izrinjanju slovenščine iz javnega življenja, ko so zaradi zmanjševanja stroškov želeli ukiniti slovenske podnapise na RTV in prevzemati programe, podnaslovljene v srbohrvaščini.[7]

Konec 90. let prejšnjega stoletja je skupaj z Andragoškim centrom Slovenije ustanovila študijske krožke Beremo z Manco Košir. Po upokojitvi leta 2005 je dejavna pri Hospicu, društvu za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, postala je glasnica Krilc, tj. obdarovanja v humanitarne namene in ambasadorka šolskih ekovrtov.

1. oktobra 2011 je postala predsednica Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije.[8] Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidirala na listi Stranke za trajnostni razvoj Slovenije.

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Ima dve odrasli hčeri, Ladejo Godina Košir (s filmskim režiserjem Karpom Godino) in Tino Košir ter tri vnuke.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

• Intervju u savremenoj slovenačkoj štampi, celotna številka revije Informisanje u praksi, Beograd, 1975, številka 10 • Kultura kot pot k svobodi, Ljubljana: Komunist 1983

Mladi novinar, Ljubljana: Mladinska knjiga 1987 (Levstikova nagrada)

Nastavki za teorijo novinarskih vrst, Ljubljana: Državna založba Slovenije 1988

Ženska pisma, Ljubljana: Založba Mihelač 1991, dopolnjen ponatis Ljubljana: REA komunikacije 1997

Moški, ženske, Ljubljana:Založba Mihelač 1993

• Uredila zbornik Otrok in mediji, Ljubljana: ZPMS 1995

• S soavtorjem R. Ranflom Vzgoja za medije, Ljubljana: DZS 1996

• Z Dušanom Jovanovičem Moški, ženska. Pisma. Ljubljana: Cankarjeva založba 2000. Ponatis v Žepnicah, Mladinska knjiga 2007

Surovi čas medijev, Ljubljana: Založba FDV 2003

Beremo z Manco Košir, Ljubljana: PLANET GV 2006

Pogovori: kronologija duha, Ljubljana: UMco 2007

Moška pisma, Ljubljana: Mladinska knjiga 2007

Otoki svetlobe, Ljubljana: Vale-Novak 2008

Objemi srca,  Ljubljana: Vale-Novak 2009

Drugačna razmerja, Ljubljana: Mladinska knjiga 2010

Žareti upanje, Maribor: Založba Pivec 2011

Čas za modrost, Nova Gorica: Založba Eno, 2013

• Darovi minevanja, Ljubljana: Mladinska knjiga 2015. Ponatis v Žepnicah, Mladinska knjiga 2020 in še en ponatis 2021

• Človeška ljubezen, Ljubljana: Mladinska knjiga 2017. Ponatis v Žepnicah, Mladinska knjiga 2018

• Iz trebuha in neba, Ljubljana: Grafični atelje Zenit 2018

Srčnicve/Herzblätter (prevod Ivana Kampuš), Celovec: Mohorjeva založba 2020

Nagovori tišine, Ljubljana: Mladinska knjiga 2022  (sedma knjiga epistol)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Jutri Manca Košir, str. 22, 29. januar 2009, Primorski dnevnik, letnik 65, številka 24
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Jutri Manca Košir, str. 22, 29. januar 2009, Primorski dnevnik, letnik 65, številka 24
  3. Lazarević, S. (september 1967). "Manca Košir (19), "Breza": Postaću profesorka koja će đacima razbiti strah od matematike (1967)". Yugopapir. Ilustrirovana Politika. Pridobljeno dne 2020-08-25.
  4. Dekle kakor breza, l. 23, št. 37, str. 50, 19. september 1967
  5. Tovariš, 29. december 1970, št. 52, l. 26
  6. Izbor intervjujev Mance Košir, str. 12, Gaberc, Slavko (7. marec 2008), Primorski dnevnik, letnik 64, številka 57
  7. Naravna stališča, str. 7, 28. januar 1982, Tednik (Ptuj), letnik 35, številka 4
  8. "Hanžek na čelu stranke, Koširjeva predsednica gibanja". siol.net. 1. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktober 2011. Pridobljeno dne 25. avgust 2020.