Milko Matičetov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Milko Matičetov
Portret
Rojstvo 10. september 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})
Kopriva
Smrt 5. december 2014({{padleft:2014|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (95 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic fotograf, etnolog, pisatelj

Milko Matičetov, slovenski etnolog, * 10. september 1919, Kopriva na Krasu, † 5. december 2014, Ljubljana.[1]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. 1929. je bil vpisan na gimnazijo v Koper in 1930. prepisan v Gorico. Maturiral je na klasični gimnaziji v Gorici 1938, študiral klasično in moderno filologijo na univerzi v Padovi (1938-1943). Doktoriral je s folklorno študijo Sežgani in prerojeni človek pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani (1955). Po drugi svetovni vojni se je najprej zaposlil kot kustos pripravnik v Etnografskem muzeju v Ljubljani, od leta 1952 do upokojitve - 1985 - pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU. Tu je bil leta 1975 imenovan za upravnika Inštituta. Osnoval je arhiv ljudskih pripovedi.

Delo[uredi | uredi kodo]

Že pred drugo svetovno vojno je začel raziskovati slovensko ljudsko izročilo. Napisal pa je tudi številne članke na različne teme - znani običaji, motivi iz ljudkih pesmi, pregovori in uganke, izročilo o veteru, zvezdah, narcisah...

Posveča se predvsem zbiranju in komparativnemu raziskovanju slovenskega ljudskega slovstva in verovanja, zlasti ljudskega pripovedništva. Čeprav je raziskoval ves slovenski etnični prostor, se najbolj intenzivno posveča raziskovanju obrobnih krajev: Posočje, Ter, Rezija, Slovenska Istra in Kras, Zgornja Savska dolina in Koroška, Prekmurje in Porabje. S predavanji se je udeležil več domačih in mednarodnih etnografskih, slavističnih in romanističnih zborovanj. Bil je na ustanovni skupščini International Society for Folk-Narrative Research v Antwerpnu leta 1952 in na kasnejših znanstvenih srečanjih tega društva. V letih 1956–1959 in 1973–1975 je bil predsednik Slovenskega etnografskega društva.

Ohranil nam je veliko slovenskih pripovedi: skupaj gotovo več kot 3000. Sprva, ko še ni imel magnetofona, jih je zapisoval, od konca 50. let naprej pa snemal. Zbiral jih je po vseh slovenskih pokrajinah, predvsem pa v Reziji.

Ustvarjanje[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Odšel je Milko Matičetov". Primorski dnevnik. 5.12.2014. Pridobljeno dne 5.12.2014. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Anja Štefan, (1999). O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica. Ljubljana: Slovenska knjiga.(COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]