Boris A. Novak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Boris A. Novak
Portret
Rojstvo 3. december 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (63 let)
Beograd
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, mladinski pisatelj, dramaturg, urednik

Boris A. Novak, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik, * 3. december 1953, Beograd, Srbija, SFRJ.

Boris A. Novak je eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Piše epsko-lirsko poezijo, zlasti kratke pesnitve in sonetne vence.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Otroštvo je preživel v Beogradu, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. Črka A med imenom in priimkom je povezana z imenoma obeh staršev; oče je bil Ante Novak, eden izmed prvih slovenskih partizanov, po poklicu statistik, mati Anica Novak pa je bila novinarka. Boris A. Novak je leta 1972 maturiral na II. gimnaziji v Ljubljani, zdaj Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana. Študiral je primerjalno književnost in filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral 1978 in doktoriral 1996. Delal je kot dramaturg v SNG Drama v Ljubljani (1980-86), nato je bil vrsto let urednik literarne revije za otroke Kurirček in 1991-96 urednik literarnega programa za otroke vzaložbi DZS. V času politične gonje po izidu sporne 57. številke (1987), je opravljal dolžnost urednika Nove revije. V letih 1988/89 se je študijsko izpopolnjeval v ZDA; s štipendijo IREX je raziskoval sodobno ameriško književnost in gledališče na Univerzi Minnesota v Minneapolisu. Leta 1991 je na Univerzi Tennessee (Chattanooga) predaval o poeziji kot gostujoči profesor in nosilec Katedre odličnosti v humanističnih vedah, enega izmed najbolj prestižnih ameriških akademskih nazivov. V letih 1991-1996 je bil predsednik slovenskega centra PEN in v letih 1994-2000 predsednik mirovnega komiteja pri mednarodnem PEN; organiziral je pomoč za begunce iz nekdanje Jugoslavije in pisatelje iz obleganega Sarajeva, največjo humanitarno akcijo v zgodovini Slovenskega in Mednarodnega PEN-a. Kasneje se je angažiral tudi za pravice »izbrisanih«, Romov in beguncev. 2002 je bil izvoljen za podpredsednika Mednarodnega PEN-a. Doktorsko disertacijo Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, ki je nastajala pod mentorstvom prof. dr. Evalda Korena na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je uspešno zagovarjal leta 1996. Od leta 1997 predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani, najprej kot docent za primerjalno verzologijo, 2002 je bil izvoljen za izrednega profesorja za primerjalno književnost in literarno teorijo, 2007 pa je postal redni profesor. Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela. Leta 2017 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.

Več njegovih zbirk in pesniških izborov je prevedenih v tuje jezike, njegova poezija je uvrščena v številne antologije; prevaja tudi sam, zlasti iz francoščine in okcitanščine, pa tudi drugih jezikov.

Njegov opus magnum je ep Vrata nepovrata (43.000 verzov na 2.300 straneh v treh knjigah: Zemljevidi domotožja, Čas očetov in Bivališča duš).

S flamsko pisateljico M. van Paem je leta 1998 ustanovil Društvo prijateljev Lipice, ki si prizadeva za zaščito lipicancev.

Nagrade, priznanja in odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Dela[uredi | uredi kodo]

Poezija[uredi | uredi kodo]

  • Stihožitje, 1977
  • Hči spomina (lirske pesnitve), 1981
  • 1001 stih (pesnitev), 1983
  • Kronanje (sonetni venci),1984
  • Vrtnar tišine / Gardener of Silence (dvojezična slovensko-angleška izdaja z reporodukcijami slik Vide Slivniker Belantič), 1990
  • Oblike sveta (pesmarica pesniških oblik), 1991
  • Stihija, 1991
  • Mojster nespečnosti, 1995
  • Oblike srca (pesmarica pesniških oblik), 1997
  • Odsotnost, 1999
  • Alba, 1999
  • Odmev, 2000
  • Žarenje, 2003
  • Obredi slovesa, 2005
  • Dlaneno platno : izbrane pesmi, 2006
  • MOM : Mala Osebna Mitologija, 2007
  • Satje (pesmi v prozi, napisane v letih 1975-76, objavljene 2010)
  • Definicije (napisane v letih 1973-75, objavljene 2013)
  • Oblike duha : zakladnica pesniških oblik (z 220 oblikami na 530 straneh), 2016
  • Vrata nepovrata : epos (1. knjiga: Zemljevidi domotožja, 2014; 2.knjiga: Čas očetov, 2015; 3. knjiga: Bivališča duš, 2017).

Poezija za otroke[uredi | uredi kodo]

  • Prebesedimo besede!, 1981
  • Domišljija je povsod doma,1984
  • Periskop, 1989
  • Blabla: pesmi in igre za male in velike tigre, 1995
  • Zarja časa (upesnitve antičnih mitoloških zgodb, upodobljenih na platnih Narodne galerije v Ljubljani), 1997
  • Čarovnije sveta, 1999
  • Kako rastejo stvari (izbor), 2004
  • Vserimje (2012)

Lutkovne in radijske igre za otroke[uredi | uredi kodo]

Pravljice[uredi | uredi kodo]

  • Nebesno gledališče (skupaj z Jerkom Novakom), 1990
  • Mala in velika Luna, 1994

Pri ustvarjanju za mladino izhaja iz misli, da zven besed pomeni in pomen zveni. Avtorjeva želja v otroških zbirkah je, da bi se kljub svoji odraslosti čim bolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed ob tem sam vračal v otroštvo, ki ga tako pogreša. Ob podrobni analizi teh pesmi lahko ugotovimo, da se mu je ta želja uresničila.

Dramatika[uredi | uredi kodo]

- Dramski diptih (1988) :

  • Vojaki zgodovine (dramska kronika 1918-1948)
  • Hiša iz kart (igra)

- Dramski triptih (2008) :

  • Kasandra (tragedija v verzih - uprizorjena 2001)
  • Lipicanci gredo v Strasbourg (tragikomedija - uprizorjena 2006)
  • Knjiga je čevelj (drama)

Prevajanje

Prevaja predvsem francosko (simbolistično) poezijo (Mallarmé, Valléry, Verlaine, Edmond Jab`es), prvi na Slovenskem tudi iz okcitanščine (trubadurji) ter iz angleščine (Seamus Heaney - z Ireno Zorko Novak), nizozemščine (Paul van Ostaijen, Monika van Paemel), južnoslovanskih (Josip Osti) in drugih jezikov.

Osnovna področja njegovega znanstvenoraziskovalnega dela[uredi | uredi kodo]

  • primerjalna verzologija: Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, 1995; Po-etika forme, 1997; Mini-poetika, 2001; Sonet, 2004; Zven in pomen: študije o slovenskem pesniškem jeziku, 2005; Oblike duha: zakladnica pesniških oblik, 2016 (3. razširjena izdaja priročnika, ki je izšel 1991 z naslovom Oblike sveta, 1997 pa Oblike srca).
  • srednjeveška in renesančna književnost (Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika, 2003)
  • simbolizem (Simbolistična lirika, 1997; Pogledi na francoski simbolizem, 2007)
  • prevodoslovje (Salto immortale: študije o prevajanju poezije, 2011)

Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela. »S skrajno osebnim, boleče zrelim in izpovednim tonom nadaljuje, poglablja in razširja poetiko prejšnje zbirke Mojster nespečnosti, [...] za katero je avtor prejel ugledno Jenkovo nagrado. Rdečo nit nove zbirke pa tvorijo ljubezenske pesmi, ki odpirajo novo stran v književnosti slovenske erotike.« (Alba, Založba Mladinska knjiga, 1999).

Opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]