Jože Ciuha

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jože Ciuha
Portret
Rojstvo 26. april 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1]
Trbovlje
Smrt 12. april 2015({{padleft:2015|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) (90 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic slikar, grafik, ilustrator

Jože Ciuha, slovenski slikar, ilustrator in grafik, * 26. april 1924, Trbovlje, † 12. april 2015.[2]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ciuha je slikarstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Gojmirju Antonu Kosu. Diplomiral je leta 1950, študij pa je nadaljeval na specialki za zidno slikarstvo pri profesorju Slavku Pengovu in ga končal leta 1952. Na univerzi v Rangunu (Mjanmar) je v letih 1959−1961 študiral budistično kulturo in filozofijo. V letih 1974−1978 je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu, od začetka leta 1978 do 1979 pa kot izredni profesor predaval na ALU v Ljubljani. Napisal je tri potopisne knjige iz potovanj po Aziji, Južni Ameriki in Združenih državah Amerike: Potovanje v deveto deželo (COBISS), Okameneli smehljaj (1963) in Pogovori s tišino (1967) ter knjigi spominov Kronika sedmih pozab (2005) in Dolga pot (izšlo posmrtno, 2016)

Ciuhovo likovno delo je bilo po tehnikah in programih različno, vendar notranje enotno. Slikal je na platno, pleksisteklo, v akvarelu, ukvarjal se je tudi z grafiko, tapiserijo in ilustracijami. Vpliv bizantinske umetnosti se v njegovih delih odraža v vzhodnjaških pismenkah, ritmičnem nizanju figur in zlatem ozadju. Z vsebinskega vidika je njegova umetnost osebno obarvan in z ironijo prežet dialog s sodobnim svetom; človeške napake in slabosti je pogosto kritiziral prek živalskih podob, značilna je tudi groteskna interpretacija človeškega lika. Kot ilustrator se je odlikoval s smislom za bistveno, z ostro karakterizacijo in s humorjem. Leta 1966 je za književno delo prejel Levstikovo nagrado, za ustvarjalno delo na likovnem področju leta 1968 Nagrado Prešernovega sklada za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, leta 1981 pa Jakopičevo nagrado, najpomembnejše slovensko priznanje s področja likovno–vizualne umetnosti.[3] Leta 2014 je postal častni meščan Ljubljane. Bil je dobitnik viskih priznanj Republike Francije, Avstrije in Rusije (zunanji član Ruske akademije umetnosti). Predsednik RS Borut Pahor mu je posmrtno podelil srebrni red za zasluge (2015).

Pomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

  • Pečalbarke (1958)
  • Profet 73 (1973)
  • Svečanost (1974)
  • Profet na zlatem ozadju (1979-1980)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ https://rkd.nl/explore/artists/16928
  2. ^ "Umrl je slikar Jože Ciuha". MMC RTV-SLO. 12.4.2015. Pridobljeno dne 12.4.2015. 
  3. ^ "Jakopičeva nagrada". ZDSLU - Zveza društev Slovenskih Likovnih umetnikov. Pridobljeno dne 7.10.2015. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]