Milan Mihelič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Milan Mihelič
Rojstvo 20. julij 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (92 let)
Dolenji Lazi
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic arhitekt, urbanist

Milan Mihelič, slovenski arhitekt in urbanist, *20. julij 1925 Dolenji Lazi pri Ribnici.

Velja za enega vodilnih predstavnikov Ljubljanske šole za arhitekturo. Bil je učenec Edvarda Ravnikarja in mu po diplomi leta 1954 s posameznimi arhitekturami kmalu enakovredno stopil ob bok. Odlikujejo ga premišljen izbor izčiščenih tlorisov, do oblikovalske popolnosti izbrušeni detajli in natančnost načrtovanja od prvih risb do končne izvedbe.

Mihelič je avtor paviljonov B in C na Gospodarskem razstavišču, samo delno uresničenega kompleksa stolpnic Bavarskega dvora z Mednarodno telefonsko centralo in stolpnico nekdanje SCT, stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju, Kersnikovi ulici. Vse te stavbe stojijo v Ljubljani. Po njegovih načrtih so sezidali veleblagovnici v Osijeku in Novem Sadu in stanovanjske stolpnice v Vukovarju. Zasnoval je več individualnih stanovanjskih hiš: lastne atrijske hiše, hiše B. v Podutiku, hiše v Šempetru pri Novi Gorici, počitniškega domovanja v Fiesi, hiše N. v Godešiču. Je avtor ene izmed najbolj kakovostnih sodobnih cerkva, župnijske cerkve Sv. Duha v Stožicah v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s prenovo hiš v srednjeveški Ljubljani.

Leta 2014 so mu, pred njegovo devetdesetletnico, pripravili manjšo razstavo v Ribnici.

Milan Mihelič je najmlajši brat slikarja Franceta Miheliča, od leta 1981 izredni ter od 1987 redni član SAZU.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]