Peter Černe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Peter Černe
Portret
Rojstvo 16. junij 1931({{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})
Ljubljana
Smrt september 2012 (81 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic kipar

Peter Černe, slovenski kipar, * 16. junij 1931, Ljubljana, † september 2012.

Njegov ustvarjalni opus obsega figuralne in abstraktne male ter monumentalne plastike in reliefe, predvsem iz lesa in brona oziroma v kombinaciji obeh in kasneje iz gline.[1] Iz zadnjega obdobja so najbolj znane fantazijske upodobitve istrske kulturne krajine v barvani glini.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Na VII.državni gimnaziji je maturiral leta 1950. Študij kiparstva pri Zdenku in Borisu Kalinu (risanje akta pri prof. Gabrijelu Stupici in prof. Mariju Preglju) na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je končal 1955. Nadaljeval je dveletni študij na specialki za kiparstvo pri profesorju Borisu Kalinu in ga zaključil leta 1957.

Leta 1956 prejme študentsko Prešernovo nagrado. Naslednje leto dobi štipendijo Moše Pijada in z njo odide v Pariz.

V okviru skupine BE-54 razstavlja v Jakopičevem paviljonu leta 1960 in nato še leta 1966 v Mestni galeriji Ljubljana.

Leta 1961 se udeleži prvega mednarodnega srečanja kiparjev: Forma viva v Kostanjevici na Krki. Leta 1962 dobita skupaj z Janezom Boljko nekdanji Savinškov atelje, ki si ga razdelita in si uredita tudi livarno. Izpopolnjuje se v Umetniški livarni v Veroni.

Poroči se. Rodi se mu hčerka.

Zaposli se kot likovni pedagog. Eno leto dela na Osnovni šoli Polje v Ljubljani in osem let na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Skupaj z Lidijo Osterc napišeta Skripta o likovni teoriji in vzgoji.

Leta 1965 si v zapuščenem istrskem mestecu Grožnjan uredi hišo za bivanje in delo.

[2] Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1969 za kiparska dela, razstavljena v Škofji Loki leta 1968.

Leta 1967 študijsko obišče Amsterdam na Nizozemskem in leta 1970 London.

V osemdesetih letih zaradi zdravstvenih težav opusti delo v lesu in se preusmeri na glino.

Vse do visoke starosti praktično vsak dan dela v ateljeju in vsako leto razstavlja doma in tudi v tujini.

Umetniški opus[uredi | uredi kodo]

Ob koncu petdesetih let izoblikuje osebni stil z značilnim združevanjem ožganega lesa in kovin ali črno pobarvanega lesa in pozlate. Motiv za ta dela so pogrebci. Imenuje jih prerok, oklepnik in nato vitez, konjenik. Če upoštevamo, da je stroka takrat barvanje kipov tako rekoč prepovedovala, so bili ti kipi velika novost. So prvi znanilci združevanja raznorodnih oblikovnih prvin živih bitij, ki se v polnosti razvije od srede sedemdeset do srede osemdesetih let v gracilnih lesenih figurah, gladko obdelanih in pobarvanih v nežnih svetlih tonih. Imenuje jih figura, ptica, zraščenka. V njih se svobodno razvije umetnikova fantazija. Kipi so povsem izvirne zraščenke deklet, rastlin in živali. Ves čas vsporedno z lesom dela tudi v bronu. kipe odliva sam.

Leta 1971 naredi doprsni kip Nuna, ki ga konec osemdesetih let navdihne za novo, inovativno serijo.

Leta 1973 izdela portret Primoža Trubarja za Trubarjev dom v Deredingenu.

Proti koncu osemdesetih let se posveti ustvarjanju v barvani glini. Zaradi lažjega dela, ki ga omogoča glina, dobi domišljija prosto pot. Že prej v lesu in bronu upodobljene oblike svobodneje kombinira in živahneje barva. Prve upodobitve v glini imenuje kaktusi. Kipi postajajo vse bolj igrivi in humorni. Oblike prekipevajo v brstenju novega življenja.

Nato se leta 1990 pri snovanju nove zamisli opre na kip Nuna in razvije povsem izvirno, samosvojo upodabljanje krajine. Za motiv so mu na gričkih (poprsje) strjena istrska naselja (obraz). Nad krajino običajno lebdi oblak kot pokrivalo. Imenuje jih poprsja krajin. Kasneje na podoben način upodablja tudi druge motive, na primer pokopališča. V kipih je vse bolj prisotna samoironija. V nekaterih upodobitvah je človeški videz jasno opazen v drugih samo nakazan. Leta 1998 in 2003 opremi cerkvico Sv. Martina na Brjah z dvaindvajsetimi barvnimi glinastimi reliefi. V njih je na samosvoj hudomušen način upodobil Mrtvaški ples in druge verske motive.

Černetovo upodabljanje krajine nima niti vzora niti primere v zgodovini umetnosti.

O svojem delu spregovori v besedilu: Življenjepis mojega kiparstva ob njegovi 50- in moji 70-letnici. Objavljen je v katalogu pregledne razstave v Mestni galeriji v Ljubljani leta 2003.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Bassin, Aleksander (24.9.2012). "Kipi, ki segajo v neskončnost: in memoriam Peter Černe (1931-2012)". Dnevnik. Pridobljeno dne 25.9.2012. 
  2. ^ Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.