Miklavž Komelj
| Miklavž Komelj | |
|---|---|
| Rojstvo | 10. julij 1973 (52 let) Kranj |
| Državljanstvo | |
| Poklic | umetnostni zgodovinar, pesnik |
Miklavž Komelj, slovenski pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar, * 10. julij 1973, Kranj.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Miklavž Komelj je sin Milčka Komelja in Nade Šumi. Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1996 je tam diplomiral, doktoriral pa je leta 2002 z disertacijo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, za katero je prejel nagrado Zlati znak ZRC. Pred tem je bil v letih 1999−2002 mladi raziskovalec na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU.
Delo
[uredi | uredi kodo]Kot pesnik piše ljubezensko in refleksivno liriko, ki je po večini metrično urejena. Prevladujoča oblika so soneti (Luč delfina, Celovec, Salzburg, 1991; Jantar časa, 1995). V svojem prvencu se navezuje na petrarkistično tradicijo, v zbirki Rosa, za katero je leta 2002 prejel Veronikino nagrado, pa je prestopil v nove izpovedne oblike. Danes se zdi, da je svoj slog našel v filozofsko-estetski poetični obliki; njegove pesmi so hermetične, a hkrati čutne in sporočilne.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]Poezija
[uredi | uredi kodo]- Luč delfina (1991)
- Jantar časa (1995)
- Rosa (2002)
- Hipodrom (2006)
- Nenaslovljiva imena (2008)
- Roke v dežju (2011)
- Modra obleka (2012)
- Noč je abstraktnejša kot N (2014)
- Minima impossibilia (2016)
- Liebestod (2017)
- 11 (2018)
- Stigmatizacija (2019)
- Goreča knjiga (2021)
- Pred nevidnim (2022)
- Med (2023)
- Da in Ne (2023)
- To noč bom terjal od tebe tvojo dušo (2024)
- Ti (2025)
Proza
[uredi | uredi kodo]- Sovjetska knjiga (2012)
- Larvae (2019)
- Skrij me, sneg (roman, 2021)
- Prva kresnica (zbirka šestih kratkih zgodb, 2022)
Dramska pesnitev
[uredi | uredi kodo]- Ni mogoče čakati zaman (2020) in knjiga slik z istim naslovom; oboje kot del istoimenskega večmedijskega projekta s plesalko in koreografinjo Lejo Jurišić
Eseji
[uredi | uredi kodo]- Nujnost poezije (2010)
- Jugoslovanski nadrealisti danes in tukaj (2015)
- Hierarhija in drugi eseji (2023)
Dela za mladino
[uredi | uredi kodo]- Zverinice (2006)
- Kako sta se gospod in gospa pomirila (2009)
Znanstvena monografija
[uredi | uredi kodo]Uredništvo zbranih in neznanih del umrlih pesnikov in umetnikov:
[uredi | uredi kodo]- Jure Detela (Orfični dokumenti: teksti in fragmenti iz zapuščine, 2 dela, 2011; Zbrane pesmi, 2 dela, 2018; nedokončan roman Plačilo za moje stoletje, 2025)
- Vojko Gorjan (Planetarium, 2013)
- Jaša Zlobec (Moje življenje je moja revolucija; sour. Zdravko Duša)
- Srečko Kosovel (Vsem naj bom neznan; neobjavljeni del zapuščine; 2 dela, 2019)
- Karel Destovnik Kajuh (KAJUH Dopisovanja, izšlo v zbirki KAJUH100, 2022)
- Veno Pilon (Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij: Veno Pilon med podobo in besedo; sourednica Irene Mislej, 2022)
Prevodi
[uredi | uredi kodo]- Prevedel in uredil je dela Fernanda Pessoe (Pesmi, Mornar, Bankie anarhist, 2003, Psihotipija, 2007) in
- Pier Paolo Pasolini (Svinjak – Manifest za novo gledališče, 2005, Realnost, 2007)
- César Vallejo (Trilce, LUD Šerpa, 2011)
- Karoline von Günderrode
- Djuna Barnes, Ni spola v očesu fosila (izbrana poezija, 2018)
- Alejandra Pizarnik, Nočna pevka (skupaj z Nado Kavčič, 2018)
- Vladimir Majakovski (O tem, 2023)
- Petar Petrović Njegoš: Gorski venec
- Ezra Pound (Pizanski Cantos, 2024)
Nagrade
[uredi | uredi kodo]- Zlati znak ZRC za leto 2002
- 2002 Veronikina nagrada za zbirko Rosa[1]
- 2006 Jenkova nagrada za zbirko Hipodrom[2]
- 2008 Nagrada Prešernovega sklada za zbirko Nenaslovljiva imena[3]
- 2009 Župančičeva nagrada za zbirko Nenaslovljiva imena
- 2011 Rožančeva nagrada za esejistično zbirko Nujnost poezije.[4]
- 2015 Jenkova nagrada za zbirko Noč je abstraktnejša kot N[5]
- 2021 Velenjica – čaša nesmrtnosti za zbirko
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Veronikina nagrada 2002«. www.veronikini-veceri.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. septembra 2016. Pridobljeno 5. septembra 2016.
- ↑ »Najlepše verze kujeta Osti in Komelj«. Pridobljeno 5. septembra 2016.
- ↑ »Kdo so nagrajenci Prešernovega sklada?«. Pridobljeno 5. septembra 2016.
- ↑ Zurnal24.si - Rožančev nagrajenec je Miklavž Komelj
- ↑ »Jenkov nagrajenec je Miklavž Komelj«. www.rtvslo.si. Pridobljeno 5. septembra 2016.
- Aleksandra Lutar Ivanc: Album slovenskih književnikov; Mladinska knjiga, 2006. (COBISS)