Vesna Bučić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vesna Bučić
Portret
Rojstvo 2. december 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (91 let)
Zagreb
Državljanstvo Flag of Croatia.svg Hrvaška
Poklic umetnostna zgodovinarka

Vesna Bučić, hrvaško-slovenska umetnostna zgodovinarka in publicistka, * 2. december 1926, Zagreb, Hrvaška.

Sodi v starejšo generacijo umetnostnih zgodovinark, šolanih v Ljubljani, med pionirke, ki so orale ledino več vej ustvarjanja na področju uporabne umetnosti na Slovenskem in po državah bivše Jugoslavije. Med drugim deluje kot sodna izvedenka in cenilka vrednosti spomeniškega gradiva uporabne umetnosti.[1]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Vesna Bučić se je rodila 2. decembra 1926 v Zagrebu, staršema s hrvaškega otoka Vis. Od leta 1934-37 je obiskovala osnovno šolo in od leta 1938-45 realno gimnazijo v Zagrebu. Leta 1952 se je vpisala v ljubljansko Filozofsko fakulteto na katedro za Umetnostno zgodovino (vzporedni študij: Jugoslovanska umetnost), kjer je leta 1957 diplomirala.

Januarja leta 1958 je prevzela mesto kustosinje za stilno pohištvo na Kulturnozgodovinskem oddelku Narodnega muzeja Slovenije, kjer je leta 1974 dobila naziv muzejske svetovalke in bila od leta 1986-89 vodja oddelka.

Njen opus raziskovanja obsega historično zbirko stilnega pohištva, zgodovino urarstva na Slovenskem, zbirko svetil v Narodnem muzeju v Ljubljani in raziskovanje notranje opreme slovenskih gradov. V okviru svojega raziskovanja je pripravljala številne razstave in izdajala gradiva v razstavnih katalogih (glej bibliografijo), ter z njimi gostovala v muzejih v Mariboru, Zagrebu in Beogradu. Vesna Bučić je sodelovala pri organizaciji in postavitvi mnogih gostujočih razstav v Narodnem muzeju Slovenije in postavitvi muzejskega gradiva iz uporabne umetnosti na blejskem gradu.

Vesna Bučić pred sliko ljubljenega otoka Visa na Hrvaškem

Leta 1993 je zagovarjala doktorsko tezo z naslovom Starejša stanovanjska kultura na Slovenskem[2] in postala doktorica umetnostnozgodovinskih znanosti.

Vesna Bučić je bila od leta 1959 do leta 1993 aktivna članica Izvršnega odbora Društva muzealcev Slovenije (danes Slovenskega muzejskega društva, SMD). Med drugim je prevzela delo blagajnika društva, od leta 1970-80 je bila njegova predsednica, od leta 1980-89 pa je upravljala tajništvo društva. Od leta 1968-74 je urejala graščino Grimšice pri Rečici, počitniški dom društva, od leta 1974 pa do upokojitve, leta 1993, pa je urejala Muzejski dom na Bledu. V okviru SMD je organizirala več simpozijev na temo muzejske problematike, dve izdaji vodičev Muzeji in galerije v Sloveniji v štirih jezikih (glej bibliografijo) in dve skripti o restavriranju muzejskih predmetov. Leta 1971 je kot članica pripravljalnega odbora za proslavo 150-letnice muzejstva na Slovenskem organizirala VII. Kongres Zveze muzejskih društev Jugoslavije v Ljubljani. Leta 1996 so ji za mnogoletno aktivno sodelovanje v društvu, podelili častno članstvo Društva muzealcev Slovenije.

Slavina 2009

Od leta 1975 je članica ICOM (International Council of Museums), leta 1983 je postala članica Izvršnega odbora Jugoslovanskega nacionalnega komiteja Mednarodnega sveta za muzeje (JNK ICOM) in članica za uporabno umetnost Mednarodnega sveta za muzeje (ICAA ICOM).[3]

V letih od 1967 do 1971 je bila članica Likovnega odbora Komisije za kulturne stike s tujino v Beogradu.

Od leta 1981 do 1989 je bila glavna in odgovorna urednica Arga,[4] strokovne revije slovenskih muzejev. Leta 1993 jo je Temeljno sodišče v Ljubljani (danes Okrajno sodišče) imenovalo za sodno izvedenko in cenilko vrednosti spomeniškega gradiva za uporabno umetnost.[5]

Vesna Bučić je aktivna članica terminološke komisije, ki sodeluje pri pripravi Umetnostnozgodovinskega slovarja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša,[6] ZRC SAZU.

Leta 1985 je prejela Valvasorjevo nagrado (nagrada za življenjsko delo na področju slovenskega muzealstva in za izjemne prispevke pri ohranjanju, predstavljanju in popularizaciji premične kulturne dediščine na Slovenskem in v zamejstvu, ki jo podeljuje Slovensko muzejsko društvo], leta 1987 nagrado povelje Saveza muzejskih radnika Jugoslavije in leta 1991 Župančičevo nagrado (nagrada Mestne občine Ljubljana (MOL) tistim ustvarjalcem, ki so s svojimi izjemnimi stvaritvami na področju kulture pomembno oblikovali kulturno življenje v Ljubljani).[7]

Vesna Bučič že od leta 1997 aktivno sodeluje s pisanjem kulturnozgodovinskih člankov o otoku Visu – oboževanemu otoku svojih prednikov - v Hrvatski Zori, publikaciji Matice Hrvatske, [8] ene najstarejših kulturnih ustanov na Hrvaškem.

Bibliografija - delitev na vsebinske skope[uredi | uredi kodo]

Bibliografija je zaradi lažje preglednosti in teže objavljenih del razdeljena na vsebinske sklope.V monografskih publikacijah je v zaokroženih celotah prikazan doprinos avtoričinega raziskovalnega dela na področju uporabne umetnosti in muzejstva na Slovenskem. V strokovnih člankih in razpravah, objavljenih v zbornikih in periodičnih publikacijah, so predstavljeni posamezni segmenti iz umetnoobrtnih panog, predvsem iz starejšega obdobja zgodovine pohištva, urarstva, svetlobnih teles in notranjih prostorov v slovenskih gradovih. Med krajše spise sodijo prispevki o notranji opremi, objavljenih v poljudnoznanstvenih revijah in časopisih ter zgodovinskih znamenitostih otoka Visa, temu sledijo ekspertize spomeniškega gradiva, strokovne ocene in recenzije ter razna poročila iz stroke.

Samostojne publikacije[uredi | uredi kodo]

Intervju za mariborski časopis Večer
  • Bled in okolica, sestavila in uredila skupaj z Hanko Štular, Fotomonografija Bleda, tekst 11 in VII strani, 68 čb. in 3 barvnr slike, Založba Jugoslavija, Beograd, 1965
  • Svetila - oblike in namen, razstavni katalog, 56 str, 336 kataloških enot, 33 čb. slik, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1969
  • Stol v petih tisočletjih, razstavni katalog, 92 kataloških enot, 36 čb. slik. Stane Bernik: Sodobno oblikovanje sedežnega pohištva v Sloveniji, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1973
  • Meščanska skrinja v Sloveniji, razstavni katalog , 46 čb. in 1 barvna slika, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1984
  • L'Evoluzione della cassa nei paesi Europei, razstavni katalog Prezioso celare, cassapanche dal XVI. al XIX secolo, 26 kataloških enot, La Cassapanca in Slovenia, Gorica, 1988
  • Ure skozi stoletja, razstavni katalog, 187 kataloških enot, 145 čb. in 17 barvnih slik, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1990
  • Starejša stanovanjska kultura na Slovenskem, doktorska disertacija, 172 str, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1993

Razprave in študije v zbornikih, razstavnih katalogih in periodičnih publikacijah[uredi | uredi kodo]

  • Razvoj slovenskega urarstva, Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.2/XII, 20 čb. slik, Ljubljana, 1964
  • Nekaj dragocenosti iz zbirk Narodnega Muzeja, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št.1/X, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1971
  • Društvo muzealcev Slovenije od leta 1839-1977, Jubilejni zbornik ob 170-letnici Slovenskega muzejskega, Slovensko muzejsko društvo, Ljubljana, 1964
  • Meščanske skrinje v Sloveniji, I.del, Obdobje pozne gotike, Zbornik za umetnostno zgodovino, št.XIV-XV, 4 risbe, 8 čb. slik, Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1978-79
  • Izdelki urarskih delavnic v 19.stoletju, Zbornik za umetnostno zgodovino, št. XIV-XV, Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1978-79
  • Meščanske skrinje v Sloveniji, II.del, Italijanska renesansa, Zbornik za umetnostno zgodovino, št. XVI, 3 risbe, Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1980
  • Renesančne ure v Sloveniji, Situla- periodična publikacija, št. 20/21, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1981
  • Ljubljanski urarji v 18. stoletju, Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.3/37, 6 čb slik, Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.3/37, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1989
  • Urarstvo na Slovenskem Štajerskem, Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.3/38,Zveza zgodovinskih društev Slovenije Ljubljana, 1990
  • Ljubljanski urarji v 19. in začetku 20. stoletja , Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.3/38, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 8 čb slik Ljubljana, 1990
  • Secesijsko pohištvo iz zapuščine ljubljanskega župana Petra Grassellija, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št. 31, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1991
  • Urarske krosnje in krosnjarjenje, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št. 33-34, 1 čb slika, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1992
  • Stanovanjska kultura na Slovenskem v obdobju gotike in renesanse, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št. 30, 10 čb slik, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1993
  • Stanovanjska kultura na Slovenskem v obdobju baroka, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št. 36-37, 9 čb slik, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1994
  • Grad Snežnik po 2. svetovni vojni, Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.1-2/48,Zveza zgodovinskih društev Slovenije Ljubljana, 2000
  • Strmolski interierji pred letom 1945 in po njem, Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.2/54, 9 čb slik, Zveza zgodovinskih društev Slovenije Ljubljana, 2006
  • Josip Gorup pl. Slavinjski med gospodarstvom, umetnostjo in družino, Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.1/55, 11 čb in 1 barvna slika, Zveza zgodoviskih društev Slovenije Ljubljana, 2009
  • Janez Nepomuk Kalister in Franc Kalister v Trstu-portret, palača, mavzolej, Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.1/58, 9 čb in 4 barvne slike, Zveza zgodoviskih društev Slovenije Ljubljana, 2010
  • Odnos Josipa Gorupa pl. Slavinskega do kulture in umetnosti, Kronika: časopis za krajevno zgodovino, št.1/58, 11 čb in 12 barvnih slik, Zveza zgodoviskih društev Slovenije Ljubljana, 2010

Članki v poljudnih revijah in časopisju[uredi | uredi kodo]

  • Od oljenke do plinskih kandelabrov, Delo, 22. november 1969 Ljubljana, 1969
  • Razstave s področja uporabne umetnosti v Kopru, članek v štirinajstdnevniku Naši razgledi, 6. april 1973 Ljubljana, 1973
  • Rezidenca predsednika republike, soavtorica članka v časopisu Dnevnik, 31. december 1974, 7 barvnih slik Ljubljana, 1974
  • Sonce, senca in čas, članek v poljudnoznanstveni reviji za mladino Pionir, št. 10/31, 4 čb slike, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975-76
  • Človekov dom nekdaj in danes - Od kamene dobe do Egipta, soavtorica članka v reviji Naš dom, št.8/11, 11 čb slik, Tozd Večer, Maribor, 1977
  • Pohištvo v grški in rimski antiki, članek v reviji Naš dom, št.9/11, 11 čb slik, Tozd Večer, Maribor, 1977
  • Človekov dom nekdaj in danes - Od Bizanca do romantike,članek v reviji Naš dom, št.11/11, 11 čb slik, Tozd Večer, Maribor, 1977
  • Ure skozi stoletja - Sončne ure I.del, članek v reviji Naš dom, št.1/14, 12 čb slik, Tozd Večer, Maribor, 1980
  • Historični razvoj merilcev časa, namizni koledar tovarne Lek, 13 barvnih slik, Lek, Ljubljana, 1984

Leksikalni prispevki in muzejski vodniki[uredi | uredi kodo]

  • Muzeji in galerije v Sloveniji, soavtorica vodnika, 45 čb in 2 barvni sliki, Društvo muzealcev Slovenije in Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, 1972 - prevedeno v nemščino in angleščino.
  • Muzeji in galerije v Sloveniji, soavtorica vodnika, 45 čb in 26 barvnih slik, Društvo muzealcev Slovenije in Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljana, 1979 - prevedeno v nemščino (1979) in angleščino (1980)
  • Enciklopedija Slovenije , geslo Bidermajer v uporabni umetnosti, zvezek I. str.267, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
  • Enciklopedija Slovenije, geslo Urarstvo, zvezek XIV. str.81-82, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000

Recenzije, ekspertize in poročila iz stroke[uredi | uredi kodo]

  • Pozdrav VII. kongresu zveze muzejskih društev Jugoslavije, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št.1-2/11, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1972
  • Poročilo o delu društva muzealcev Slovenije od zadnjega občnega zbora 27.5.1970 do 28.2.1972, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št.1-2/11, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1972
  • razstava Zaklad potopljene ladje, poročilo o razstavi, Idrijski razgledi, št.4/15, Idrija, 1970
  • Peti kongres saveza muzejskih radnika Jugoslavije, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št.2/1, Narodni muzej, Ljubljana, 1962
  • Ernst von Bassermann-Jourdan, UHREN, Vierte von Bertele vollig neu gestaltete Auflage, Braunschweig 1961, recenzija knjige v reviji ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št.3/1, Narodni muzej, Ljubljana, 1962
  • Empirska ura (16.7.1974) in Stol(23.7.1974), ekspertizi v tedniku ITD, Ljubljana, 1974
  • Stilni predalčnik, ekspertiza v reviji Naš dom, št.2/12, 1 čb slika, Tozd Večer, Maribor, 1978
  • Poročila o delu Društva muzealcev Slovenije od leta 1972 do 1976, poročilo, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št.15,16,17/1976-77-78, Narodni muzej, Ljubljana, 1979
  • Zasedanje mednarodnega komiteja za muzeje uporabne umetnosti (ICAA), London, poročilo, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št.23-24, Narodni muzej, Ljubljana, 1986
  • Zasnove in navedbe novih muzejev, posvetovanje Mednarodni komite za uporabno umetnost(ICAA) v Frankurtu leta 1986, ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št.26, Narodni muzej, Ljubljana, 1987

Razno[uredi | uredi kodo]

  • Slavica Bavčar (1906-1984), nekrolog v reviji ARGO - inf. glasilo za muzejsko dejavnost, št.23-24, Narodni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 1986
  • In memoriam Darinka Zelinka (1899-1991), Zbornik za umetnostno zgodovino, št.27, Umetnostnozgodovinsko društvo Slovenije, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1991
  • In memoriam Radmila Matejčič (1922-1990), Zbornik za umetnostno zgodovino, št.27, Umetnostnozgodovinsko društvo Slovenije, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1991

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]