Ciril Zlobec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ciril Zlobec
Portret
Rojstvo 4. julij 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (91 let)
Ponikve
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic jezikoslovec, novinar, pisatelj, pesnik, politik, prevajalec

Ciril Zlobec, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, nekdanji politik, * 4. julij 1925, Ponikve.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ciril Zlobec se je rodil v kmečki družini kot najmlajši med sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v vasi Avber, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. Iz gimnazije je bil zaradi pisanja pesmi leta 1941 izključen. Po drugi svetovni vojni je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral slavistiko ter nato delal kot novinar. Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz italijanščine (Dante Alighieri, Leopardi, Carducci, Montale, Ungaretti, Quasimodo ...) in srbohrvaščine (Davičo, Popa, Mihalić). Od leta 1985 je bil dopisni, od 1989 pa redni član SAZU. Že v obdobju socializma je imel več političnih funkcij v ZKS, bil delegat v skupščini SRS, podpredsednik SZDL Slovenije ter v Zvezi pisateljev Jugoslavije (1985/86 njen predsednik). Leta 1990 je bil na nesposrednih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije (do 1992). Od 1969 do konca 90. let (skupaj 30 let) je bil glavni urednik literarne revije Sodobnost.

Za svoje književno delo je prejel že več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Prešernovo (1982), Župančičevo (1978) in Veronikino nagrado.

Je dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter Mediteranske akademije (Neapelj). Njegovo življenje zaznamuje tudi osebna tragedija, saj sta mu v času njegovega življenja umrla oba otroka, hči in sin.

Po izboru poslušalcev Vala 202 je Ciril Zlobec ime leta 2015[1], leta 2016 je bil izbran za častnega meščana Ljubljane.

Književni opus[uredi | uredi kodo]

Ciril Zlobec je znan zlasti kot pesnik, ki piše lirične, čustvene pesmi. Prve pesmi je objavljal že med vojno. Leta 1953 skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise. Sledile so številne druge pesniške zbirke: Pobeglo otroštvo (1957), Ljubezen (1958), Najina oaza (1964), Pesmi jeze in ljubezni (1968), Čudovita pustolovščina (1971), Dve žgoči sonci (1973), Vračanja na Kras (1974), Kras (1976), Pesmi (1979), Glas (1980), Pesmi ljubezni (1981), Beseda (1985), Nove pesmi (1985), Rod (1988), Moja kratka večnost (1990), Ljubezen dvoedina (1993), Stopnice k tebi (1995), Skoraj himne (1995), Ti – jaz – midva (1995 – z zgoščenko), Mojih sedemdeset (1995), Čudež telovzetja (2004), Dvom, upanje, ljubezen (2005), Tiho romanje k zadnji pesmi (2010), Biti človek (2014). Ob njegovem 90. rojstnem dnevu je izšel izbor njegovih ljubezenskih pesmi Ljubezen - čudež duše in telesa (2015).

Napisal je tudi nekaj pripovedniških del, napisal je 2 romana: Moj brat svetnik (1970), Spomin kot zgodba (1998). Leta 1962 je napisal tudi radijsko igro Moška leta našega otroštva. Leta 1974 je pripravil antologijo slovenske poezije ter izbor italijanske lirike. Spisal je tudi več esejističnih del: Poezija in politika (1975), Slovenska samobitnost in pisatelj (1986), Priznam, rekel sem (1988) ter Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko (1992).

Številna Zlobčeva dela so prevedena v tuje jezike.

NAGRADE:

Župančičeva 1976 (za prevode), Prešernova 1982 (za pesniški zbirki), mednarodne nagrade: Eugenio Montale 1984 (za prevode), Città dello Stretto 1984 (za zbirko Ritorni sul Carso), Ascona, 1985

Vir[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Ime leta 2015 na Valu 202 je Ciril Zlobec". 17. december 2015. Pridobljeno dne 31. december 2015. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]