Vasko Popa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vasko Popa
Portret
Rojstvo Vasile Popa in Василе Попа
29. junij 1922({{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][3]
Grebenac, SHS
Smrt 5. januar 1991({{padleft:1991|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2][3] (68 let)
Beograd, SR Srbija, SFRJ
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic pisatelj, pesnik
Poznan po pesnik

Vasko Popa (srbsko: Васко Попа), srbski pesnik in urednik, * 26. junij 1922, Grebenac pri Vršcu, † 5. januar 1991, Beograd.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Obeležje na hiši

Vasko Popa je bil po etničnem poreklu Romun. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Vršcu. Po končani gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Beogradu, študij pa je nadaljeval v Bukarešti in Dunaju. Med vojno je bil zaprt v nemškem koncentracijskem taborišču v Zrenjaninu. Po koncu vojne pa je leta 1949 diplomiral na filozofski fakulteti v Beogradu. Od leta 1954 do 1979 je bil zaposlen kot urednik pri založbi Nolit v Beogradu.

Za literarno delo je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo za leto 1967. Od aprila 1972 je bil dopisni član SANU, istega leta je dobil tudi srbsko nagrado 7. julij.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Vasko Popa je eden najpomembnejših pesnikov povojne Srbije. Že od vsega začetka je veljal za »modernega«, kar pomeni, da je nastopil s poetiko, ki se je upirala tradicionalnim pesniškim postopkom, ne pa tudi duhovni tradiciji, h kateri se pesnik nenehno vrača. Njegova pesniška zbirka Kora pomeni izrazit preobrat v povojnem srbskem pesništvu, saj se je odmaknila od patetično graditeljske lirike. Popa je univerzalni pesnik, katerega poezijo bi težko razmejevali na tematske sklope; za slehernim pojavom, ki se ga pesniško loteva, odkriva splošne principe, kar zapušča vtis zgoščene univerzalnosti. Ker ni nikoli podlegel šablonskemu pisanju, velja Popa tudi za pomembnega prenovitelja srbskega patriotičnega pesništva.

Najpomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

Popa je največ prevajani sodobni srbski pesnik. Izdal je več pesniških zbirk:

  • Kora (1953)
  • Nepočin polje (1965)
  • Sporedno nebo (1968)
  • Uspavana zemlja (1972)
  • Hiša sredi ceste (1975, v kateri nosi osrednji cikel šestih pesmi naslov Sutjeskine oči)
  • Volčja sol (1975)
  • Živo meso (1975)
  • Rez (1981)

Uredil je antologijo ljudskih umotvorov Od zlata jabuka, nato antologijo pesniškega humorja Urnebesnik in pesniških sanjskih podob Nočno sonce.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973
  • Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984