Milan Kundera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Milan Kundera, češko-francoski pisatelj, * 1. april 1929, Brno, Češkoslovaška.

Rodil se je v družini godbenika Ludvika Kundere. Po maturi na gimnaziji in dveh semestrih študija na Karlovi univerzi v Pragi, se je vpisal na FAMU v Pragi. Študiral je svetovne književnosti in postal docent leta 1964. Leta 1953 je izdal svojo prvo zbirko pesmi z naslovom Člověk - zahrada ċira, sledile so še Posledni maj leta (1955) in Monology leta 1957.

Zaradi »protipartijskih« aktivnosti je imel večkrat težave z oblastjo, zato se je leta 1975 preselil v Francijo. Leta 1979 mu je bilo odvzeto češkoslovaško državljanstvo, po tistem je pridobil francoskega. V Franciji živi še danes kot naturalizirani državljan in se le redko vrača v domovino, praviloma inkognito. Tudi sicer se izogiba pojavljanju v javnosti.

Dela[uredi | uredi kodo]

Dramatika[uredi | uredi kodo]

  • Majitelé kliču (izšlo 1962)
  • Burka (Ptakovina, izšlo 1969, slovenski prevod 1982), absurdna groteska
  • Jakob in njegov gospodar (Jakub a jeho pán, izšlo 1975, slovenski prevod 1982)

Teoretska dela[uredi | uredi kodo]

  • Umetniški roman (izšlo 1960), na osnovi tega dela je V. Vancury pripravil Občinsko predstavo o moderni umetnosti

Proza[uredi | uredi kodo]

  • Smešne ljubezni (Smĕšé lásky, izšlo 1963, slovenski prevod 1974)
  • Druhy sešit smĕšných lásek (izšlo 1965)
  • Šala (Žert, izšlo 1967, slovenski prevod 1969)
  • Tŕeti sešit směšnŷch lásek (izšlo 1968)

Leta 1970 je v Franciji izšlo delo Smešne ljubezni kot roman v francoščini in Kundera je z založnikom sklenil pogodbo za naslednje izdaje svojih del v francoščini. Od tedaj je svoja dela izdajal najprej v francoščini, šele nato je z nekajletnim zamikom pripravil prevod v češčino.

  • Življenje je drugje (Život je jiude, napisano 1973, češki prevod 1979, slovenski 1979)
  • Valček za slovo (Valčik na rozloučenou, napisano 1976, češki prevod 1979, slovenski 1978)
  • Knjiga smeha in pozabe (Kniha smichu a zapomnĕni, napisano 1979, češki prevod 1981, slovenski 1987), to delo opisuje variacije o moralni devastaciji čeških ljudi doma in v tujini
  • Neznosna lahkost bivanja (Nesnesitelná lehkost byti, napisano 1984, češki prevod 2006, slovenski 1985), osnova za istoimenski film, posnet v ZDA leta 1987
  • Nesmrtnost (Nesmrtelnost, napisano 1990, češki prevod 1993, slovenski 1991)
  • Umetnost romana (Zrazené testamenty), esej, razmišljanje o vlogi svetovnega modernega romana, v slovenščini je izšel leta 1988.

Nekaj proznih del je prevedenih iz francoščine v slovenščino, taka so:

  • Počasnost (La Lenteur, preveden v slovenščino leta 1995 in 1996)
  • Istovetnost (Ľ ident', preveden v slovenščino leta 2002 in 2006)
  • Nevednost (Ľ ignorance, preveden v slovenščino leta 2006)
  • Zastor - esej v 7 delih (izšel v slovenščini leta 2008)
  •  »Treba je rešiti Slovenijo« - članek je bil napisan v slovenščini leta 1991

Nekaj del še ni prevedenih v češčino, to so Pomalost, Identita, Nevĕdomost in še nekaj drugih. Nepoznavanje teh in več drugih del med češkimi književniki povzroča permanentno literarno krizo.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Leta 1992 je Kundera prejel nagrado Vilenica v Sloveniji.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]