Karlova univerza v Pragi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karlova univerza v Pragi
Univerzita Karlova v Praze
Prague Charles University.JPG
Karolinum
latinsko Universitas Carolina Pragensis
Ustanovljena okoli 1347
Tip Narodna univerza
Rektor Tomáš Zima
Št. študentov ~50.000
Lega Praga, Češka
Kampus Urbaniziran
Članstvo v združenjih Coimbra Group
EUA
Europaeum
Spletna stran www.cuni.cz/UKENG-1.html

'Karlova univerza v Pragi (češko Univerzita Karlova v Praze, latinsko Universitas Carolina Pragensis, nemško Karls-Universität Prag) je najstarejša in največja univerza na Češkem. Ustanovljena leta 1348, je bila prva univerza v Srednji Evropi, vzhodno od Francije in severno od Italije. [1] Je med najstarejšimi univerzami v Evropi z neprekinjenim delovanjem in se uvršča v zgornjih 1,5 odstotka najboljših univerz na svetu. [2][3] Prav tako šteje za najstarejšo univerzo v Nemčiji, saj je bila prvotno ustanovljena tako za češke kot nemške študente.

Njen pečat kaže na zaščito cesarja Karla IV., s svojimi grbi kot svetega rimskega cesarja in kralja Češke, kleči pred svetim Venčeslavom, zavetnikom Češke. Obdan je z napisom Sigillum universitatis Scolarium Studii Pragensis (češko Pečeť studentské obce pražského učení). [4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Srednjeveška univerza (1349–1419)[uredi | uredi kodo]

Spomenik zaščitnika univerze, Karla IV. Luksemburškega, svetega rimskega cesarja v Pragi (postavljen 1848)

Ustanovitev srednjeveške univerze v Pragi je navdihnila Svetega rimskega cesarja Karla IV. [5] Prosil je svojega prijatelja in zaveznika, papeža Klemen VI., da to stori. 26. januarja 1347 je papež izdal bulo o ustanovitvi univerze v Pragi, po vzoru na Univerzo v Parizu, s štirimi klasičnimi fakultetami: teološko, pravno, medicinsko in filozofsko. 7. aprila 1348 je Karel, kralj Češke, predal uveljavljene univerzitetne privilegije in imuniteto od posvetnih oblasti v Zlati buli [6] in jo 14. januarja 1349 ponovil, kot sveti rimski cesar. Večina čeških virov od 19. stoletja dalje - enciklopedije, splošna zgodovina, materiali univerze same, raje navajajo 1348 kot leto ustanovitve univerze, in ne 1347 ali 1349. To je bila posledica na antiklerični premik v 19. stoletju , oba Čehi in Nemci jo uporabljajo.

Univerza se je dejansko odprla leta 1349. Na univerzi je bili oddelki imenovane po narodih: češki, bavarski, poljski in saški. Češki natio je vključeval Čehe, Moravce, južne Slovane in Madžare; bavarski je vključeval Avstrijce, Švabe, domačine Frankonce in pokrajine ob Renu; poljski je vključeval Šlezijce, Poljake, Ruse; saški prebivalce Margravate v Meissenu, Turinginijce, Zgornjo in Spodnjo Saško, Dance in Švede. Etnično čeških študentov je bilo od 16 – 20 % od vseh študentov. [7] Nadškof Arnošt iz Pardubice je dejavno sodeloval pri ustanovitvi z obvezo duhovščine, da prispeva in postane rektor univerze.

Prvi diplomant je končal študij v 1359. Predavanja so potekala v kolegijih, od katerih je bil najstarejši imenovan po kralju Carolinum, ustanovljen leta 1366. Leta 1372 je postala Pravna fakulteta samostojna univerza. [8]

Leta 1402 je Hieronim Praški, češki cerkveni reformator, ki je študiral v Oxfordu, kopiral iz Dialogus in Trialogus Johna Wycliffa. Dekan filozofske fakultete, Jan Hus, je prevedel Trialogus v češčino. Leta 1403 je Univerza prepovedala svojim članom slediti naukom Wycliffa, vendar je njegov nauk še naprej pridobival na priljubljenosti.

V zahodni shizmi, češki natio zavzame stališče kralja Vevčeslava in podpre koncil v Pisi (1409). Drugi nationes univerze so izrazili podporo papežu Gregorju XII., zato je glasovanje bilo 1: 3 proti Čehom. Hus in drugi Čehi so spretno izkoristili Venčeslavovo nasprotovanje Gregorju. Z dekretom iz Kutne Hore z dne 18. januarja 1409, je kralj preklical statut Univerze in podelil češkim vodjem tri glasove, samo en glas je ostal za vse druge tri nationes. Rezultat tega državnega udara je bilo izseljevanje tujih (predvsem nemških) profesorjev in študentov, na ustanovljeno Univerzo v Leipzigu, maja 1409. Pred tem, v 1408, je imela univerza okoli 200 doktorjev in magistrov, 500 diplomantov in 30.000 študentov; zdaj je izgubila velik del tega števila, izgube variirajo od 5000 do 20.000, vključno z 46 profesorjev. V jeseni leta 1409 je bil Hus izvoljen za rektor zdaj prevladujoče češke univerze.

Tako je univerza v Pragi izgubila največji del svojih študentov in fakultet. Od takrat naprej je bila univerza zmanjšana na zgolj regionalno institucijo z zelo nizkim statusom. [9] Kmalu, leta 1419 sta izginili teološka in pravna fakulteta, ostala je samo filozofska fakulteta.

Protestantska akademija (1419–1622)[uredi | uredi kodo]

Carolinum – najstarejša zgradba Karlove univerze, zgrajena v 14. st.

Filozofska fakulteta je postala središče husitskega gibanja in glavni doktrinarni organ Utrakistov. Ni stopinj bila dana v letih 1417-30; na trenutke je bilo le osem ali devet profesorjev. Cesar Sigismund Luksemburški, sin Karla IV., je zapustil svojo osebno lastnino in bil je dosežen določen napredek. Cesar Ferdinand I. Habsburški je poklical jezuite v Prago in 1562 so odprli akademijo Clementinum. Od 1541 do 1558 je bil češki humanist Mattheus Collinus (1516-1566) tukaj profesor grškega jezika. [10] Določen napredek je bil dosežen še enkrat, ko se je cesar Rudolf II. Habsburški naselil v Pragi. Leta 1609 je bil odpravljen obvezni celibat profesorjev. Leta 1616 je jezuitska akademija postala univerza. [11]

Jezuiti so bili izgnani 1618-1621 v zgodnjih fazah tridesetletne vojne, ki se je začel v Pragi pod vodstvom anti-katoliških in anti-cesarskih Čehov. Z letom 1622 so imeli jezuiti prevladujoč vpliv nad cesarjem. Dvorni dekret iz 19. septembra 1622 je dal jezuitom vrhovni nadzor nad celotnim šolskim sistemom Češke, Moravske in Šlezije. Zadnji štirje profesorji na Carolinumu so odstopili in ves Carilinum in devet kolidžov je šlo k jezuitov. Pravico podeljevanja diplom, imenovanje na vodstvene položaje univerze in imenovanje posvetnih profesorjev so imeli tudi jezuiti.

Karel-Ferdinandova univerza (1622–1882)[uredi | uredi kodo]

Kardinal Ernst Adalbert von Harrach je dejavno nasprotoval združitvi univerze z drugo institucijo in umiku nadškofijske pravice do rektorja in preprečil pripravo Zlate bule za potrditev donacijo jezuitom. Kardinal Ernst je financiral Collegium Albertinum in leta 1638 je cesar Ferdinand III. Habsburški omejil učiteljski monopol, ki so ga uživali jezuiti. Vzel jim je pravice, lastnino in arhive Carolinuma, zaradi česar je bila univerzo še bolj neodvisna pod cesarsko zaščito. V zadnjih letih tridesetletne vojne so Karlov most v Pragi pogumno branili študentje Carolinuma in Klementinuma. Od leta 1650 je vsak, ki je dobil diplomo moral priseči, da bo spoštoval Marijino brezmadežno spočetje in to letno obnovljati.

Baročna knjižnica v Klementinumu, ki je prvotno pripadala univerzi, danes je del Češke narodne knjižnice

23. februarja 1654 je cesar Ferdinand III. združil Carolinum in Klementinum in ustvaril enotno univerzo s štirimi fakultetami - Karl-Ferdinandovo univerzo. [12] Carolinum je imel v tistem času le filozofsko fakulteto, kot edino ohranjeno iz obdobja husitskih vojn. Ob tem času se je univerza imenovala Univerza Karla-Ferdinanda (latinsko: Universitatis Carolinae Ferdinandea). Razpadajoči Carolinum je bil obnovljen leta 1718 na račun države. Obnova in birokratske reforme univerz v habsburški monarhiji leta 1752 in 1754 so odvzele Univerzi mnoge njene nekdanje privilegije. Leta 1757 so bili Dominikanci in Avguštinci pooblaščeni dajati teološka navodila. Vendar pa so se postopno uvajale razsvetljenske reforme in ta proces je dosegel vrhunec ob koncu stoletja, ko so tudi ne katoličanom dodeli pravico do študija. 29. julija 1784 je nemščina nadomestila latinščino kot učni jezik. [13] Prvič je bilo dovoljeno študirati protestantom in kmalu tudi Judom. Univerza je priznala potrebo po češkem jeziku in profesorjih. Cesar Leopold II. je o tem izdal dvorni odlok 28. oktobra 1791. 15. maja 1792 je bil učenjak in zgodovinar František Martin Pelcl [14] imenovan za profesorja katedre. Začel je svoja predavanja 13. marca 1793. [15]

V revoluciji leta 1848 so se nemški in češki študenti borili za dodajanje češkega jezika na univerzi Karla-Ferdinanda kot jezik predavanj. Zaradi demografskih sprememb v 19. stoletju, je Praga prenehala delovati v nemškem jeziku okoli leta 1860. Do leta 1863 je 22 predmetov potekalo v angleškem in češkem preostanek (od 187) pa v nemščini. Leta 1864 so Nemci predlagali ustanovitev ločene Češke univerze. Češki profesorji so to zavrnili, ker niso želeli izgubiti kontinuitete univerzitetnih tradicij.

Razdeljena v češko in nemško univerzo[uredi | uredi kodo]

Kmalu je postalo jasno, da niti Nemci, niti Čehi niso zadovoljni z dvojezičnim dogovorom, kot je bila Univerza urejena po revolucij leta 1848. Prav tako Čehi niso podprli ideje o vrnitvi na študentske nations iz leta 1349. Namesto tega so izrazili podporo ideji za skupno vodenje Univerze, ampak da se deli v ločene kolidže, enega nemškega in enega češkega. To bi omogočilo tako Nemcem kot Čehom obdržati kolektivne tradicije univerze. Nemški govorci so hitro dali veto na tak predlog in predlagali, da se razdeli Karla-Ferdinanda univerza v dve ločeni instituciji.

Doktorska diploma astronoma Friedricha Hopfnerja, izdana 1905 na nemški Karla-Ferdinanda univerzi v Pragi

Po dolgih pogajanjih je bila Univerza razdeljena na nemško Karla-Ferdinanda univerzo (nemško Deutsche Karl-Ferdinands-Universität) in Češko Karla-Ferdinanda univerzo (češko: Česká universita Karlo-Ferdinandova) z aktom cesarskega Državnega zbora, ki ga je cesar Franc Jožef sankcioniral 28. februarja 1882. [16] Vsak oddelek je bil popolnoma neodvisen in užival enak status. Dve univerzi sta si delili medicinske in znanstvene inštitute, stare insignije, avlo, knjižnico in botanični vrt, toda skupne objekte je vodila Nemška univerza. Prvi rektor Češke univerze je postal Václav Vladivoj Tomek.

Leta 1890 je imela kraljeva in cesarska češka Univerza Karla Ferdinanda 112 učiteljev in 2191 študentov in kraljeva in cesarska nemška Univerza Karla Ferdinanda 146 učiteljev in 1483 študentov. Obe univerzi sta imeli tri fakultete, teološka fakulteta pa je ostala skupna do leta 1891, ko je bila razdeljena. Nemška Univerza je imela v zimskem semestru 1909-10 1778 študentov. Ti so bili razdeljeni v: 58 bogoslovcev, tako za laično duhovništvo in verske rede, 755 študentov prava, 376 medicincev, 589 filozofov. Med študenti je bilo okoli 80 žensk. Profesorji so bili razdeljeni takole: teologija, 7 rednih profesorjev, 1 docent, 1 docent; pravo, 12 rednih profesorjev, 2 asistenta, 4 docenti; medicina, 15 rednih profesorjev, 19 asistentov, 30 docentov; filozofija, 30 rednih profesorjev, 8 asistentov, 19 docentov, 7 predavateljev. Češka Univerza je imela v zimskem semestru 1909-10 vključenih 4319 študentov; od teh 131 bogoslovcev, ki pripadajo tako posvetni kot redni duhovščin; 1962 študentov prava; 687 medicincev; 1539 filozofov; 256 študentov so bile ženske. Profesorji so bili razdeljeni takole: teološka fakulteta, 8 rednih profesorjev, 2 docenta; pravo, 12 rednih, 7 asistentov, 12 docentov; medicina, 16 rednih profesorjev, 22 asistentov, 24 docentov; filozofija, 29 rednih profesorjev, 16 asistentov, 35 docentov, 11 predavateljev. Vrhunec Nemške univerze je bila doba pred prvo svetovno vojno, ko je bil dom svetovno priznanih znanstvenikov kot je fizik in filozof Ernst Mach, Moritz Winternitz in Albert Einstein. Poleg teh so bili v nemško jezikovno področje vključeni ugledni posamezniki, kot so bodoči [[pisatelji Max Brod, Franz Kafka in Johannes Urzidil. [17] »Lese- und Redehalle der deutschen Studenten in Prag« (Čitalnica in in predavalnica nemških študentov v Pragi), ustanovljena leta 1848, je bila pomemben družbeni in znanstveni center. Njihova knjižnica vsebovala leta 1885 več kot 23.519 knjig in ponudila 248 znanstvenih revij, 19 dnevnih časopisov, 49 revij in 34 razvedrilnih revij. Imeli so tudi redna predavanja iz znanstvenih in političnih tem.

Še preden je bila ukinjena Avstro-ogrska monarhija konec leta 1918, ki naj bi jo nasledila Češkoslovaška, so češki politiki zahtevali, da so bile insignije iz leta 1348 izključna pravica Češke univerze. Zakon št 197/1919 Sb. z. a n. je ustanovil protestantsko Teološko fakulteto, a ne kot del Karlove univerze. [18] To se je spremenilo 10. maja 1990, ko je končno postala fakulteta univerze. [19] Leta 1920 je tako imenovani Lex Mareš (št. 135/1920 Sb. z. a n.), imenovan po njegovem pobudniku, profesorju fiziologije Františku Marešu, ki je določil, da naj bi bila naslednica prvotne univerze Češka univerza. [20] Izpustili so habsburško ime Ferdinand in jo imenovali Karlova univerza, medtem ko nemška univerza ni bila imenovan v dokumentu in je nato postala uradno Nemška univerza v Pragi (nemško Deutsche Universität Prag). [21][22]

Leta 1921 so Nemci svojo univerzo prestavili v Liberec (nemško: Reichenberg) na severu Češke. Leta 1930 je približno 42.000 prebivalcev Prage govorilo nemško kot svoj materni jezik, medtem ko jih je na milijone živelo v severni Češki blizu meje z Nemčijo.

Insignije univerze; jabolko spora med univerzami

V oktobru 1932, po Naegelejevi smrti, so Čehi spet začeli polemiko nad oznakami. Etnične napetosti so se okrepila, čeprav so bili nekateri profesorji Nemške univerze člani češkoslovaške vlade. Vsak sporazum uporabe insignij obeh univerz je bil zavrnjen. 21. novembra 1934 je morala Nemška univerza predati insignije Čehom. Nemški univerztetni senat je poslal delegacijo k ministru za šolstvo Krčmarju s protestom o izvršbi. Opoldne dne 24. novembra 1934 je več tisoč študentov Češke univerze protestiralo pred nemško univerzitetno zgradbo. Češki rektor Karel Domin je imel govor in pozval množice k napadu, medtem ko se je manjšina nemških študentov skušala upreti. Pod grožnjo nasilja, je 25. novembra 1934 rektor Otto Grosser (1873-1951) predal insignije. Te težave so škodovale odnosom med univerzama in narodoma. Zgodba se je obrnila leta 1938, po dogovoru v Münchnu, ko so nemške čete vstopile v mejna območja Češkoslovaške (tako imenovani Sudeti), kot tudi na poljske in madžarske čete drugje. 15. marca 1939 so Nemci prisilno razdelili Češkoslovaško in jo zasedli kot protektorat Češke in Moravske. Reichsprotektor Konstantin von Neurath je izročil zgodovinske insignije Nemški univerzi, ki je bila uradno ponovno poimenovana Deutsche Karls-Universität in Prag. 1. septembra 1939 je bila Nemška univerza podrejena ministrstvu za šolstvo v Berlinu in 4. novembra 1939 razglašena kot Reichsuniversität. [23]

28. oktobra 1939 je bil med demonstracijami ubit Jan Opletal. Njegov pokop 15. novembra 1939 je povzročil nove demonstracije. [24] 17. novembra 1939 (zdaj označen kot mednarodni dan študentov) so bile Češka univerza in vseh druge češke ustanove visokošolskega izobraževanja zaprte in ostale ostale zaprte do konca vojne. Devet študentskih voditeljev je bilo usmrčeni in približno 1.200 čeških študentov interniranih v Sachsenhausen in ne sspuščenih do leta 1943. Okoli 20 ali 35 internirani študentov je umrlo v taborišču. 8. maja 1940 se je Češka univerza uradno preimenovala v Češka Karlova univerza (češko Česká universita Karlova) z vladno uredbo 188/1940 Coll.

Druga svetovna vojna označuje konec soobstoja dveh univerz v Pragi.

Sodobni čas (po letu 1945)[uredi | uredi kodo]

Fasada sodobnega vhoda v Carolinum, center Karlove univerze

Čeprav si je univerza po letu 1945 hitro opomogla, še dolgo ni imela akademske svobode. Po komunističnem državnem udaru leta 1948 je nova ureditev začela organizirati čistke in zatirala vse oblike nestrinjanja z uradno ideologijo in nadaljevala to početje naslednja štiri desetletja, z drugim valom čistk med obdobjem »normalizacije« v začetku leta 1970. [25] Samo v poznih 1980-ih so se razmere začele izboljševati; študentje so organizirali različne aktivnosti in več mirnih demonstracij v luči revolucij leta 1989 v tujini. [26] To je sprožilo žametno revolucijo v letu 1989, v kateri sta obe, študentje in fakultete Univerze, igrali veliko vlogo. Václav Havel, pisatelj, dramatik in ]]filozof]] je bil naprošen od neodvisne akademske skupnosti in imenovan za predsednika republike v decembru 1989.

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Karlova univerza nima enega skupnega kampusa. Akademski objekti zasedajo več lokacij po mestu Pragi, tri fakultete se nahajajo v drugih mestih (dve od njih v Hradec Králové, ena v Pilsnu). Zgodovinska glavna stavba iz 14. stoletja, imenovano Carolinum se nahaja v starem mestnem jedru Prage in predstavlja center Univerze. To je sedež rektorja in Akademskega senata Karlove univerze. Carolinum je tudi prizorišče uradnih akademskih slovesnosti, kot so matrikulacija (vpis) in podelitev diplom.

Botanični vrt Karlove univerze, ki ga upravlja Fakulteta za znanost, se nahaja v Novem Mestu Prage.

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Umetniška fakulteta (filozofija), Karlova univerza

Med štirimi izvirnimi fakultetami Karlove univerze so: pravna, medicinska, umetnostna (filozofija) in teologija (sedaj katoliška teologija). Danes Karlovo univerzo sestavlja 17 fakultet, ki imajo sedež predvsem v Pragi, dve v Hradec Králové in en v Plznu. Fakultete so:

  • Katoliška fakulteta, Protestantska teološka fakulteta, Husitska fakulteta
  • Pravna fakulteta,
  • 1., 2. in 3. medicinska fakulteta,
  • Medicinska fakulteta (Plzen) in Medicinska fakulteta (Hradec Králové)
  • Farmacevtska fakulteta Hradec Králové
  • Filozofska fakulteta
  • Fakulteta za naravoslovje in Matematično-fizikalna fakulteta
  • Pedagoška fakulteta, Fakulteta socialnih ved, Fakulteta za telesno vzgojo in šport in
  • Fakulteta za humanistične študije

Pomembne fakultete in študentje[uredi | uredi kodo]

Pomembni študentje[uredi | uredi kodo]

Nerazdeljena, pred 1882 Češka univerza
(1882–1939 in 1945–do danes)
Nemška univerza
(1882–1945)

Pomembni akademiki[uredi | uredi kodo]

Nerazdeljena, pred 1882 Češka univerza
(1882–1939 in 1945–do danes)
Nemška univerza
(1882–1945)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ About the University
  2. ^ "Shanghai Ranking: Charles University among 1.5 percent of world’s best universities". iForum. Pridobljeno dne 2014-08-12. 
  3. ^ http://www.degreelibrary.org/30-of-the-oldest-universities-in-the-world/
  4. ^ "Description of the Charles University seal". Measuring Health and Disability in Europe. Pridobljeno dne 21 June 2009. 
  5. ^ Charles was since 11 July 1346 antiking of Romans, since 26 August 1346 king of Bohemia, since 17 June 1349 lawful king of Romans as Charles IV and from 5 April 1355 Holy Roman Emperor.
  6. ^ "Littera fundationis Universitatis Carolinae Pragensis" (Latin). 7 April 1348. 
  7. ^ Chyský, Václav (March 2005). "Sedmdesátileté výročí insigniády z jiného pohledu". CS Magazin (Czech). Pridobljeno dne 21 June 2009. 
  8. ^ Prague,; Universität, Bohemia (1834). Album, seu Matricula Facultatis juridicae, 1372–1418, e codice membranaceo illius aetatis nunc primum luce donatum: Codex diplomaticus universitatis ejusdem (Latin). 
  9. ^ Lexikon des Mittelalters: "Prag. Universität", J.B. Metzler, Vol. 7, cols 163-164
  10. ^ "KOLÍN (Kalina) z CHOTĚŘINY Matouš (Mattheus Collinus a Choterina)". KDO BYL KDO v našich dějinách do roku 1918 (Czech). 
  11. ^ "Timeline of Charles University in Prague". Charles University. 12 June 2006. 
  12. ^ Čapka, František (1999). "VII. Vláda Habsburků a protireformace". Dějiny zemí Koruny české v datech (Czech). Prague: Libri. ISBN 80-85983-67-2. Pridobljeno dne 21 June 2009. 
  13. ^ "History of Charles University" (DOC). Charles University. 18 May 2004. Pridobljeno dne 21 June 2009. 
  14. ^ "František Pelcl" (Czech). Institute of the Czech Language of the Academy of Sciences of the Czech Republic. Pridobljeno dne 17 March 2012. 
  15. ^ Čapka, František (1999). "VIII. Od osvícenského absolutismu k národnímu obrození". Dějiny zemí Koruny české v datech (Czech). Prague: Libri. ISBN 80-85983-67-2. Pridobljeno dne 21 June 2009. 
  16. ^ Čapka, František (1999). "X. Směřování k samostatnému státu". Dějiny zemí Koruny české v datech (Czech). Prague: Libri. ISBN 80-85983-67-2. Pridobljeno dne 21 June 2009. 
  17. ^ "Johannes Urzidil – život – chronologie" (Czech). Společnost Johannese Urzidila. Pridobljeno dne 21 June 2009. 
  18. ^ "Národní shromáždění československé 1918-1920, 43. schůze, část 2/10". Společná česko-slovenská digitální parlamentní knihovna (Czech). 8 April 1919. 
  19. ^ "A brief history of the Protestant Theological Faculty of Charles University". Protestant Theological Faculty of Charles University. 12 March 2009. 
  20. ^ "Národní shromáždění československé 1918-1920, 105. schůze, část ⅜". Společná česko-slovenská digitální parlamentní knihovna (Czech). 1 January 1920. 
  21. ^ Registries of the German University in Prague
  22. ^ "History of Charles University". www.cuni.cz. Charles University in Prague. Pridobljeno dne 23 March 2015. 
  23. ^ Hlaváčková, Ludmila (December 1994). "Německá lékařská fakulta v Praze (1883–1945)". Vesmír (Czech) (73). 
  24. ^ Čapka, František (1999). "XI. Léta první i druhé republiky a protektorátu". Dějiny zemí Koruny české v datech (Czech). Prague: Libri. ISBN 80-85983-67-2. Pridobljeno dne 27 June 2009. 
  25. ^ "History of CU". Cuni.cz. 2014-04-04. Pridobljeno dne 2014-08-12. 
  26. ^ "A University Fit for a King". Prague-life.com. Pridobljeno dne 2014-08-12. 

Reference[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Chad Bryant: Prague in Black. Nazi Rule and Czech Nationalism. Harvard Press
  • František Kavka: The Caroline University of Prague. A short history
  • Peter Demetz: Prague in Black and Gold. Scenes from the Life of European City

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 50°05′18″N 14°24′13″E / 50.0884°N 14.4037°E / 50.0884; 14.4037