Max Brod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Max Brod
Portret
Rojstvo 27. maj 1884({{padleft:1884|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2]
Praga[1]
Smrt 20. december 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2] (84 let)
Tel Aviv, Izrael[1]
Državljanstvo Flag of Israel.svg Izrael
Flag of the Czech Republic.svg Češka
Poklic jezikoslovec, skladatelj, pianist, romanopisec, prevajalec, novinar, pisatelj, pesnik pravnik
Podpis Max Brod signature.jpg

Max Brod, avstrijsko-judovski pisatelj, * 27. maj 1884, Praga, † 20. december 1968, Tel Aviv.

Rojen je bil v Pragi, kjer je živel do leta 1939. Bil je Kafkov prijatelj, biograf in izdajatelj njegovih del. Kafkova romana Grad in Proces je tudi dramatiziral. Po letu 1913 je postal sionist. V mladosti je pripadal ekspresionističnemu gibanju. Kot prepričan sionist se je 1939 preselil v takratno Palestino, kjer je v Tel Avivu postal ravnatelj gledališča Habima. V nemščini je pisal črtice, romane, drame, eseje in librete. Znana je njegova trilogija romanov iz renesanse Pot k bogu Tycha Braheja (Tycho Brahes Weg zu Gott, 1915). Druga znana dela so še: Rëubeni (1925), Galilei v ujetništvu (Galilei in Gafengenschaft, 1948), Uporniška srca (Rebellische Herzen, 1957) in Mira. Roman o Hofmannsthalu (Mira. Roman um Hofmannsthal, 1958).[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118515624 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  3. ^ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002