Max Brod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Max Brod
Portret
Rojstvo27. maj 1884({{padleft:1884|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…]
Praga[1][4][…]
Smrt20. december 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…] (84 let) ali 21. december 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[4][6] (84 let)
Tel Aviv[1]
DržavljanstvoFlag of Israel.svg Izrael
Flag of the Habsburg Monarchy.svg Cislajtanija
Poklicjezikoslovec, skladatelj, pianist, romanopisec, prevajalec, novinar, besedilopisec, pesnik pravnik, pisatelj, biograf, publicist, dramatik, pesnik, glasbenik, gledališki kritik, uradnik
PodpisMax Brod signature.jpg

Max Brod, avstrijsko-judovski pisatelj, * 27. maj 1884, Praga, † 20. december 1968, Tel Aviv.

Rojen je bil v Pragi, kjer je živel do leta 1939. Bil je Kafkov prijatelj, biograf in izdajatelj njegovih del. Kafkova romana Grad in Proces je tudi dramatiziral. Po letu 1913 je postal sionist. V mladosti je pripadal ekspresionističnemu gibanju. Kot prepričan sionist se je 1939 preselil v takratno Palestino, kjer je v Tel Avivu postal ravnatelj gledališča Habima. V nemščini je pisal črtice, romane, drame, eseje in librete. Znana je njegova trilogija romanov iz renesanse Pot k bogu Tycha Braheja (Tycho Brahes Weg zu Gott, 1915). Druga znana dela so še: Rëubeni (1925), Galilei v ujetništvu (Galilei in Gafengenschaft, 1948), Uporniška srca (Rebellische Herzen, 1957) in Mira. Roman o Hofmannsthalu (Mira. Roman um Hofmannsthal, 1958).[7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118515624 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. 4,0 4,1 Czech National Authority Database
  5. Studenti pražských univerzit 1882–1945
  6. The Fine Art Archive — 2003.
  7. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002