Max Brod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Max Brod
Portret
Rojstvo27. maj 1884({{padleft:1884|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…]
Praga[1][4][…]
Smrt20. december 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…] (84 let)
Tel Aviv[1]
Državljanstvo Izrael
 Cislajtanija
Poklicjezikoslovec, skladatelj, pianist, romanopisec, prevajalec, novinar, besedilopisec, pesnik pravnik, pisatelj, biograf, publicist, dramatik, pesnik, glasbenik, gledališki kritik, uradnik
PodpisPodpis

Max Brod, avstrijsko-judovski pisatelj, * 27. maj 1884, Praga, † 20. december 1968, Tel Aviv.

Rojen je bil v Pragi, kjer je živel do leta 1939. Bil je Kafkov prijatelj, biograf in izdajatelj njegovih del. Kafkova romana Grad in Proces je tudi dramatiziral. Po letu 1913 je postal sionist. V mladosti je pripadal ekspresionističnemu gibanju. Kot prepričan sionist se je 1939 preselil v takratno Palestino, kjer je v Tel Avivu postal ravnatelj gledališča Habima. V nemščini je pisal črtice, romane, drame, eseje in librete. Znana je njegova trilogija romanov iz renesanse Pot k bogu Tycha Braheja (Tycho Brahes Weg zu Gott, 1915). Druga znana dela so še: Rëubeni (1925), Galilei v ujetništvu (Galilei in Gafengenschaft, 1948), Uporniška srca (Rebellische Herzen, 1957) in Mira. Roman o Hofmannsthalu (Mira. Roman um Hofmannsthal, 1958).[6]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118515624 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  5. Studenti pražských univerzit 1882–1945
  6. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002