Ferdinand III. Habsburški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ferdinand III. Habsburški
Portret
Rojstvo13. julij 1608({{padleft:1608|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2][…]
Gradec[4][5]
Smrt2. april 1657({{padleft:1657|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2][…] (48 let)
Dunaj[4][5]
DržavljanstvoFlag of Louis II of Hungary.svg Madžarska
Banner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg Sveto rimsko cesarstvo
Poklicskladatelj, vladar
Podpis1641 signature of Emperor Ferdinand III.jpg

Ferdinand III. Habsburški, od 1626 ogrski, od 1627 češki kralj in od leta 1637 cesar Svetega rimskega cesarstva, * 13. julij 1608, Gradec, † 2. april 1657 Dunaj.

Sin Ferdinanda II., ki je po smrti bratov Karla (1603) in Janeza Karla (1619) postal očetov naslednik. Vzgojili so ga jezuiti.

Po smrti Walensteina je leta 1634 postal poveljnik cesarskih čet v tridesetletni vojni in je ob sodelovanju generalov Gallasa in Piccolominija zasedel Donauwörth in Regensburg ter po zmagi v bitki pri Nördlingenu iz južne Nemčije pregnal švedske čete. 30. decembra 1636 je bil kronan za rimsko-nemškega kralja, po smrti očeta pa 15. februarja 1637 za cesarja. Po francoskem napadu in vnovičnih švedskih uspehih je bil prisiljen podpisati premirje in začeti mirovna pogajanja, ki so se leta 1648 končala s podpisom vestfalskega miru. Po nepričakovani smrti starejšega sina, Ferdinanda IV., ga je nasledil drugi sin Leopold I.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Ferdinand III (Emperor) // Benezit Dictionary of ArtistsOUP, 2017. — ISBN 978-0-19-977378-7doi:10.1093/BENZ/9780199773787.ARTICLE.B00062940
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. 4,0 4,1 Record #118532529 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. 5,0 5,1 Dr. Constant v. Wurzbach Habsburg, Ferdinand III. (deutscher Kaiser) // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 6. — S. 188.