Svatopluk Olomuški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Svatopluk Olomuški
Vojvoda Češke
Świętopełk Ołomuniecki.jpg
Svatopluk na freski v rotundi svete Katarine v Znojmu
Vojvoda Češke
Obdobje vladanjamaj 1107 – 21. september 1109
PredhodnikBořivoj II.
NaslednikVladislav I.
Zakonec?
PotomciVenčeslav Henrik Olomuški
HišaPřemyslidi
OčeOton I. Olomuški
MatiEufemija Ogrska
Rojstvook. 1080
Olomouc
Smrt21. september 1109(1109-09-21) (star okoli 35 let)
Głogów, Kraljevina Poljska
Pokopstolnica sv. Venčeslava, Olomuc
Verarimokatoliška

Svatopluk Olomuški (češko Svatopluk Olomoucký) je bil od leta 1107 do njegovega umora leta 1109 češki vojvoda, * okoli 1080, † 21. september 1109, Głogów, Kraljevina Poljska

Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola.

Družina[uredi | uredi kodo]

Bil je sin vojvode Otona I. Olomuškega iz dinastije Přemyslidov in Eufemije, hčerke ogrskega kralja Béle I. Oče je bil najmlajši sin češkega vojvode Břetislava I. Ko je Bretislav leta 1055 umrl, je češka vojvodina brez zapletov najprej prešla na njegovega najstarejšega sina, Svatoplukovega strica Spytihněva II., po Spytihněvovi zgodnji smrti leta 1061 pa po patrilinearnem načelu agnatskega seniorstva na Břetislavovega drugega sina Vratislava II.

Vratislav, ki je po ukazu cesarja Svetega rimskega cesarstva Henrika IV. leta 1086 prejel naslov češkega kralja, je Svatoplukovega očeta Otona, četrtega sina Břetislava I., povzdignil v vojvodo Olomuca na Moravskem. Ko je Oton naslednje leto umrl, se je moral mladi Savatopluk odpovedati dediščini, ki jo je zase zahteval tretji Břetislavov sin, Svatoplukov stric Konrad I., ki je prevzel oblast na Moravskem.

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Baročni nagrobnik Svatopluka in njegovega sina Venčeslava Henrika v stolnici sv. Venčeslava v Olomucu

Svatopluk je leta 1091 prejel naslov olomuškega kneza, za vzpon na češki prestol pa je moral čakati. Po smrti vojvode Konrada I. leta 1092 je bil češki prestol po pravilih agnatskega seniorata dodeljen Břetislavu II., sinu pokojnega kralja Vratislava. Sovraštvo med vladajočo in moravsko vejo Přemyslidov se je še povečalo, ko je vojvoda Břetislav II. imenoval svojega polbrata Bořivoja II. za vladarja moravskih dežel in vložil prošnjo cesarju Henriku IV., da prizna Bořivojev položaj češkega vojvode. Začela se je Svatoplukova državljanska vojna s sinovi strica Konrada I. Posredoval je cesar Henrik IV., ki je za vojvodo imenoval Břetislava II., po njegovi smrti pa je prestol leta 1100 zasedel Bořivoj II.

Cesar Henrik IV. se je moral soočiti z dejstvom, da je njegovo posredovanje na Češkem povzročilo anarhijo. Ko je njega samega odstavil njegov sin Henrik V., je Svatopluk izkoristil priložnost, krenil proti vojvodi Bořivoju in ga s podporo Bořivojevega mlajšega brata Vladislava po dveh letih bojev in spletkarjenja uspel odstaviti. Henrik V. je poklical Svatopluka na svoj dvor, čemur se ni upal upreti, in ga obdržal v ujetništvu, da bi na prestol vrnil svojega izbranca Bořivoja. Kmalu zatem se je sprijaznil s Svatoplukom, ki mu je obljubil zvestobo in vojaško podporo v pohodu proti ogrskemu kralju Kolomanu. Savatopluk je bil izpuščen in se je lahko vrnil na Češko. Kralja je izbral za krstnega botra svojega novorojenca, krščenega za Venčeslava Henrika (češko Václav Jindřich).

Leta 1108 je Henrik V. posredoval na Ogrskem v imenu vojvode Álmosa Nitranskega, mlajšega brata kralja Kolomana. Svatopluk je držal obljubo in se pridružil cesarjevemu pohodu, potem pa se je moral vrniti na Češko, kjer ga je napadel Bořivoj ob podpori Kolomanovega zaveznika, poljskega kralja Boleslava III. Krivoustega. Nemški kralj je moral opustiti obleganje Bratislave in ogrski kralj Koloman je lahko svobodno opustošil moravske dežele. Henrik je bil besen in se je želel maščevati za poljsko intervencijo, ki je povzročila njegov ogrski fiasko. V imenu Boleslavovega izgnanega brata Zbigniewa je vdrl na Poljsko, spet ob Svatoplukovi podpori. Ko se je Svatopluk v Głogówu pridružil nemški vojski, ga je 21. septembra 1109 v Henrikovem šotoru ubil član češke vršoviške plemiške družine, katere poglavarja Mutino je Svatopluk obglavil zaradi podpore, ki jo je dal Bořivoju.

Bořivoju po njegovi smrti ni uspelo zasesti češkega prestola. Vojvodsko dostojanstvo je prešlo na njegovega mlajšega brata Vladislava I..

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Boleslav II.
 
 
 
 
 
 
 
8. Oldřih Češki
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Adiva ali Ema Mělníška
 
 
 
 
 
 
 
4. Břetislav I.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Křesina
 
 
 
 
 
 
 
9. Božena Češka
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. (?)
 
 
 
 
 
 
 
2. Oton I. Olomuški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Bertold
 
 
 
 
 
 
 
10. Henrik Schweinfurtski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Eilika Walbeška
 
 
 
 
 
 
 
5. Judita Schweinfurtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Oton II. Henneberški
 
 
 
 
 
 
 
11. Gerberga Henneberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. (?)
 
 
 
 
 
 
 
1. Svatopluk Olomuški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Mihály
 
 
 
 
 
 
 
12. Vazul
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Adelajda Poljska
 
 
 
 
 
 
 
6. Béla I. Ogrski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. (?)
 
 
 
 
 
 
 
13. (?)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. (?)
 
 
 
 
 
 
 
3. Eufemija Ogrska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Boleslav I. Poljski
 
 
 
 
 
 
 
14. Mješko II. Lambert
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Emnilda Lužiška
 
 
 
 
 
 
 
7. Adelajda Poljska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Ezzo, grof Lotarinški
 
 
 
 
 
 
 
15. Richeza Lotarinška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Matilda Lotarinška
 
 
 
 
 
 


Viri[uredi | uredi kodo]

  • BLÁHOVÁ, Marie; FROLÍK, Jan; PROFANTOVÁ, Naďa. Velké dějiny zemí Koruny české I. Do roku 1197. Praga; Litomyšl: Paseka, 1999. ISBN 80-7185-265-1.
  • NOVOTNÝ, Václav. České dějiny I./II. Od Břetislava I. do Přemysla I. Praga: Jan Laichter, 1913. str. 1214.
  • SOMMER, Petr; TŘEŠTÍK, Dušan; ŽEMLIČKA, Josef in drugi. Přemyslovci. Budování českého státu. Praga: Nakladatelství Lidové noviny, 2009. str. 779. ISBN 978-80-7106-352-0.
  • WIHODA, Martin. Morava v době knížecí 906–1197. Praga: Nakladatelství Lidové noviny, 2010. str. 464. ISBN 978-80-7106-563-0.
  • ŽEMLIČKA, Josef. Čechy v době knížecí 1034–1198. Praga: Nakladatelství Lidové noviny, 2007. str. 712. ISBN 978-80-7106-905-8.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Bořivoj II.
Češki vojvoda
1107–1109
Naslednik: 
Vladislav I.
Drugi položaji, funkcije
Predhodnik: 
Boleslav Olomuški
Olomuški knez
1090–1107
Naslednik: 
Oton II. Olomuški