Praga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Praga
Praha
Mesto

Zastava

Grb
Vzdevek: Mesto stoterih stolpov
Geslo: Praga Caput Rei publicae
Praga is located in Češka
Praga
Praga
Lega mesta na Češkem
Koordinati: 50°05′N 14°25′E / 50.083°N 14.417°E / 50.083; 14.417Koordinati: 50°05′N 14°25′E / 50.083°N 14.417°E / 50.083; 14.417
Država Zastava Češke Češka
Regija Prestolnica Praga
Ustanovitev 9. stoletje
Upravljanje
 • župan Adriana Krnácová
Površina
 • Skupno 496 km2
Najvišja nadmorska višina 399 m
Najnižja nadmorska višina 177 m
Prebivalstvo (2014-01-01)[1][2]
 • Skupno 1.243.201
 • Gostota 2.500 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1xx xx
Spletna stran www.praha-mesto.cz

Praga (češko Praha) je glavno mesto in z 1,2 milijona prebivalcev (2004) obenem največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi, ki je pritok reke Labe in je kulturno ter ekonomsko središče Češke. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope, na sredini češke kotline.

Ima dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro s Hradčani (Hradčany) in Malá Strana na levem ter Staré Město in Nové Město na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti mesto že večkrat poplavila. Ob zgraditvi železniškega omrežja leta 1848 se je pričelo mesto hitreje razvijati. Transport premoga iz bazena Kladno je omogočil razvoj metalurgije in je vplival na povečanje prebivalstva. Leta 1830 je v Pragi živelo 180.000, leta 1910 pa že 224.000 prebivalcev. Praga je tako postala močno industrijsko središče. Nastal je Libeň s pristaniškim bazenom Vysočany, Hloubětín, Karlín in Smíchov, ki so glavne industrijske četrti s tovarnami strojev, vozil, [vagonov, stekla, papirja in prehrambenih izdelkov. Praga je postala trgovski center in veliko železniško vozlišče, kasneje so se pojavile še avtocestne povezave in veliko letališče.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Prage.
Mitološka princesa Libuša prerokuje slavo Prage.

V tisoč letih svojega obstoja je mesto zraslo v naselje, ki se razteza od praškega gradu na severu do utrdbe Višegrad na jugu, ki je postala multikulturna prestolnica sodobne evropske države Češke, države članice Evropske Unije.

Zgodnja zgodovina[uredi | uredi kodo]

Praška astronomska ura je bila prvič nameščena leta 1410, in velja za tretjo najstarejšo astronomsko uro na svetu and najstarejšo, ki še vedno deluje.
Pogled na enega od mostnih stolpov Karlovega mostu

Območje na katerem je bila ustanovljena Praga je bilo poseljeno že v paleolitiku. Po mnenju judovskega zgodovinarja in kronista Davida Solomona Ganza (1541-1613), avtorja knjige objavljene v hebrejščini, z naslovom Tzemach Dovid [3], je mesto ustanovil starodavni kralj Boyya (Boiia), okoli 1306 pr. n. št. On je dal svoje ime mestu, ki je ležalo okoli kraja, kjer zdaj stoji Praga, in so ga klicali Boiinhaem. Ime zgodovinskega ozemlja Češke (latinsko: Boihaemum), ki se nahaja v zahodnem delu današnje Češke in sosednje Bavarske, je tudi del imena tega starodavnega kralja, Boyya (Boiia).

Okoli 200 pr. n. št. so Kelti (Boji) ustanovili oppidum (naselje) na jugu sedanje Prage, zdaj imenovan Závist. Do konca 1. stoletja pr. n. št. je bilo prebivalstvo na Češkem sestavljeno večinoma iz germanskih plemen (Markomani, Kvadi, Langobardi in morda Svebi). V času vladavine cesarja Avgusta (27 pr. n. št. - 14 n. št.), se je mesto imenovalo Maroboden, po vladarju v tem času, ki mu je bilo ime Maroboduus, in je bil Avgustov sodobnik. Okrog območja, kjer stoji sodobna Praga. je Ptolemajev zemljevid (2. stoletje) omenja germansko mesto imenovano Casurgis. [4]

V poznem 5. stoletju, v času velikih migracij po propadu Zahodnega rimskega cesarstva, so se germanska plemena selila proti zahodu in v 6. stoletju slovanski rodovi naseljevali Srednjo Evropo. Od 9. stoletja se je naselje že imenovalo Praha (Praga), kakor se imenuje tudi še danes. Glede na legendo, naj bi Češka vojvodinja in prerokinja Libuša in njen mož Pšemisl, ustanovitelj dinastije Pšemislovičev, ustanovila Prago v 8. stoletju. Legenda pravi, da je Libuša prišla iz skalne pečine visoko nad Vltavo in prerokovala: »Vidim veliko mesto, katerega slava se bo dotaknil zvezd«. Na mestu je dala zgraditi grad in mesto imenovala Praga. [5]

Do leta 800 je bila preprosta utrdba utrjena z lesenimi stavbami, ki so zasedale približno dve tretjini območja, ki je zdaj Praški grad. [6] Prve pozidave pod praškim gradom izvirajo iz leta 885. [7]

Druga praška utrdba je bila Pšemislova trdnjava Višegrad [8], ki je bila ustanovljena v 10. stoletju, približno 70 let kasneje kot praški grad. Praški grad obvladuje stolnica, ki je bila ustanovljena leta 1344, vendar končana šele v 20. stoletju.

Regija je postala sedež vojvod in zadnjih čeških kraljev. Pod svetim rimskim cesarjem Otonom II. je območje leta 973 postalo sedež škofije. Praga je bila povzdignjena v nadškofijo leta 1344 in je bila v pristojnosti nadškofije v Mainzu.

Praga je bila pomemben sedež trgovanja, kjer so se naselili trgovci iz vse Evrope, vključno veliko Judov, kot je opozoril leta 965 špansko-judovski trgovec in popotnik Ibrahim ibn Yaqub. Stara nova sinagoga iz leta 1270 še vedno stoji. Praga je vzdrževala tudi pomemben trg sužnjev. [9]

Na mestu plitvine v reki Vltavi je kralj Vladislav I. (tudi češki vojvoda Vladislav II.) leta 1170 zgradil prvi most, Juditin most imenovan v čast svoje žene Judite Turingijske. Ta most je uničila poplava leta 1342. Nekateri od prvotnih temeljnih kamnov tega mostu so ostali.

Leta 1257, pod kraljem Otokarjem II., je bila v Pragi, na mestu starejše vasi, ustanovljena četrt Malá Strana, kar naj bi postalo območje Hradčani (Praški grad). To je bil okraj nemških prebivalcev, ki so imeli pravico do samostojnega upravljanja, v skladu z magdeburškim zakonom. Novo okrožje je bilo na obrežju nasproti Starega Mesta ("Staré Město"), ki je imelo status mestnega okraja in je bilo omejeno s črto obzidja in utrdb.

Obdobje Karla IV.[uredi | uredi kodo]

Stolnica sv. Vida na Praškem gradu
Češki kronski dragulji so četrti najstarejši v Evropi

Praga je cvetel v 14. stoletju v času vladavine Karla IV., svetega rimskega cesarja in kralja Češke iz nove luksemburške dinastije (1346-1378). Kot kralj Češke in Svetega rimskega cesarstva, je preoblikoval Prago v cesarsko prestolnico in je bila v tistem času tretje največje mesto v Evropi (po Rimu in Kontsantinoplu).

Ukazal je izgradnjo Novega mesta (Nové Město), ki meji na staro mestno jedro in ga je sam tudi zasnoval. Karlov most, ki je nadomestil Juditin most, uničen v poplavi tik pred začetkom svojega vladanja, je bil postavljen za povezavo vzhodnega brega okrožij Male Strane in grajskega območja. 9. julija 1357 ob 5:31 uri je Karel IV. osebno položil prvi temeljni kamen za Karlov most. Znan je točen čas polaganja prvega temeljnega kamna, ker je bila palindromna številka 135797531 vklesana v mostni stolp v Starem mestu, in so ga kraljevi astrologi in numerologi določili kot najboljši čas za začetek gradnje mostu. [10] Leta 1347 je ustanovil Karlovo univerzo, ki je še vedno najstarejša univerza v Srednji Evropi.

Začel gradnjo gotske stolnice sv. Vida v največjem izmed dvorišč Praškega gradu, na mestu tamkajšnje romanske rotunde. Praga je bila povzdignjena na nadškofijo leta 1344, leto v katerem se je začela gradnja stolnice.

Mesto je imelo kovnico denarja in je bilo središče trgovanja za nemške in italijanske bančnike in trgovce. Družbeni red pa je postal bolj turbulenten zaradi naraščanja moči cehov obrtnikov (sami pogosto sprti zaradi notranjih bojev), ter večjega števila revnih ljudi.

Zid lakote, močno utrjeno obzidje južno od Male Strane in območja gradu, je bila zgrajena v času lakote v 1360-ih. Delo je bilo pomembno, saj so bili odredi Karla IV. kot sredstvo za zagotavljanje zaposlovanja in hrane za delavce in njihove družine.

Prapor stare Prage, okoli 1477
Praški grb v 15. st.. Roka je bila dodana leta 1649.

Karel IV. je umrl leta 1378. V času vladanja njegovega sina, kralja Venčeslava IV. (1378-1419) je sledilo obdobje intenzivnih pretresov. Med veliko nočjo 1389 so člani praške duhovščine napovedali, da so Judje oskrunili evharistično hostijo in duhovščina je spodbujala drhal na ropanje, plenjenje in zažig judovske četrti. Skoraj celotno judovsko prebivalstvo Prage (3000 ljudi) je umrlo. [11][12]

Jan Hus, teolog in rektor na Karlovi univerzi, je pridigal v Pragi. Leta 1402 je začel pridigati v Betlehemski kapeli. Navdahnjen od Johna Wycliffa, se je v pridigah osredotočal na tisto, kar je bilo videti kot radikalne reforme kuruptivne Cerkve. Potem ko je postal prenevaren za politično in versko ustanovo, je bil Hus povabljen na koncil v Konstanco, na sojenje zaradi herezije, kjer so ga obsodili in zažgali na grmadi leta 1415.

Štiri leta kasneje je Praga doživela svojo prvo defenestracijo, ko so se ljudje uprli pod poveljstvom praškega duhovnika Jana Želivskija. Husova smrt, skupaj s češkim proto-nacionalizmom in proto-protestantizmom, je spodbudila husitske vojne. Kmečki uporniki, ki jih je vodil Jan Žižka, so skupaj s husitskimi vojaki iz Prage, porazili cesarja Sigismunda, v bitki za Vitkov hrib leta 1420.

Med husitskimi vojnami, ko so mesto Prago napadli križarji in plačane sile, se je mestna milica pogumno borila pod praškim praporom. Ta prapor, z lastovičjim repom, je bil velik približno 4 x 6 metrov, z rdečim poljem, posutim z drobnimi belimi fleurs-de-lis in srebrnim grbom starega mesta v centru. Besede »PÁN BUH POMOC NASSE« (Gospod je naša pomoč) se je pojavil nad grbom, a husitskim kelihom v srediini nad njim. Blizu lastovičjega repa je bilo v obliki polmeseca zlato sonce z žarki. Eden od teh praporov so ujeli švedski vojaki v bitki za Prago (1648), ko so zasedli zahodni breg reke Vltave in bili odbiti od vzhodnega brega, ter ga postavili v kraljevem vojaškem muzeju v Stockholmu. Ta prapor še vedno obstaja, a je v zelo slabem stanju. Vzeli so tudi Codex gigas in Codex Argenteus. Najzgodnejši dokazi kažejo, da je bil prapor s mestnim simbolom Starega mesta naslikan že 1419. Ker je bil ta prapor pri mestni milici v uporabi pred 1477 in med husitskimi vojnami, je to najstarejši še ohranjen občinski prapor Češke.

V naslednjih dveh stoletjih je Praga okrepila svojo vlogo trgovskega mesta. V tem času so zgradili mnogi pomembne gotske stavbe[13][14] in dodali Vladislavovo dvorano na Praškem gradu.

Obdobje Habsburžanov[uredi | uredi kodo]

Panorama Prage 1650

Leta 1526 so Češke dežele izvolile Ferdinand I. iz habsburške dinastije. Goreč katolicizem njenih članov je bil vzrok za konflikt na Češkem, nato pa v Pragi, kjer so bile protestantske ideje vedno bolj priljubljene. [15] Te težave niso bile presežene pod cesarjem Rudolfom II., izvoljenim kraljem Češke leta 1576 , ki se je odločil imeti v Pragi svoj dom. Živel je v praškem gradu, kjer so njegov dvor pozdravili ne le astrologi in čarovniki, ampak tudi znanstveniki, glasbeniki in umetniki. Rudolf je bil velik ljubitelj umetnosti in Praga je postala prestolnica evropske kulture. To je bilo za mesto uspešno obdobje: slavni ljudje, ki so tu živeli v tistem času sta astronoma Tycho Brahe in Johannes Kepler, slikar Giuseppe Arcimboldo, alkimista Edward Kelley in John Dee, pesnica Elizabeth Jane Weston in drugi.

Leta 1618 je znana druga praška defenestracija izzvala tridesetletno vojno, še posebej kruto obdobje za Prago in Češko. Ferdinand II. Habsburški je bil odstavljen in njegovo mesto kot kralj Češke, je zasedel Friderik V. volilni knez Palatinata. Češka vojska je bila pod njim premagana v bitki na Beli gori (1620), nedaleč od mesta. Po tem je bila leta 1621 izvedena eksekucija 27 čeških voditeljev (vključenih v vstajo) na Starem mestnem trgu in izgon mnogih drugih. Mesto je med vojno trpelo pod Sasi (1631) in v bitki za Prago (1648). [16] Praga je začela vztrajno nazadovati, populacija se je zmanjšala od 60.000 pred vojno na 20.000. V drugi polovici 17. stoletja je prebivalstvo Prage začelo znova naraščati. Judje so bili v Pragi od konca 10. stoletja, so do leta 1708 predstavljali približno četrtino prebivalcev Prage. [17]

Spomenik Františku Palackiju, pomembnemu članu češkega narodnega preporoda.

Leta 1689 je velik požar uničil del Prage, vendar je to spodbudilo prenovo in obnovo mesta. V letih 1713-14 je bil velik izbruh kuge, ki je terjal 12.000 do 13.000 ljudi. [18]

Po bitki za Prago leta 1757 so Prusi z bombardiranjem uničili več kot četrtino mesta in močno poškodovali stolnico svetega Vida. [19] Vendar pa je mesec po bitki pri Kolínu, Friderik II. izgubil bitko in se moral umakniti iz Češke.

Gospodarska rast se je nadaljevala v 18. stoletju in je mesto leta 1771 že imelo 80.000 prebivalcev. Mnogi od njih so bili bogati trgovci in plemiči, ki so obogatili mesto s številnimi palačami, cerkvami in vrtovi, polnimi umetnosti in glasbe, ki jo je ustvarjal baročni slog znan po vsem svetu.

Leta 1784, pod Jožefom II., so bile štiri občine Malá Strana, Nove Mesto, Stare Mesto in Hradčani združene v en sam subjekt. Judovsko okrožje, imenovano Josefov, je bilo vključena šele leta 1850. Industrijska revolucija je imela v Pragi močan vpliv, saj so tovarne izkoriščale rudnike premoga in fužine bližnje regije. Prvo predmestje Karlín, je bilo ustanovljeno leta 1817, dvajset let kasneje je prebivalstvo preseglo 100.000.

Revolucije v Evropi v letu 1848 so se dotaknile tudi Prage, vendar so bile divje zatrte. V naslednjih letih se je začel Češki narodni preporod, dokler ni v letu 1861 dobil večine v mestnem svetu. Praga je imela leta 1848 nemško govorečo večino, že leta 1880 se je število nemških govorcev zmanjšalo za 14% (42.000) in leta 1910 na 6,7% (37.000), zaradi obsežnega povečanja celotne populacije mesta kot posledica pritoka Čehov iz ostalega dela Češke in Moravske in tudi zaradi vrnitve pomembnosti socialnega statusa češkega jezika.

20. Stoletje[uredi | uredi kodo]

Prva republika[uredi | uredi kodo]

Prago osvobaja Rdeča armada v maju 1945

Prva svetovna vojna se je končala s porazom Avstro-Ogrske in ustvarjanjem Češkoslovaške. Praga je bila izbrana kot njeno glavno mesto in Praški grad kot sedež predsednika Tomáša Masaryka. V tem času je bila Praga prava evropska prestolnica z visoko razvito industrijo. Leta 1930 se je število prebivalcev povečalo že na 850.000.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Hitler je ukazal nemški vojski naj vstopijo v Prago 15. marca 1939 in iz praškega gradu razglasil Češki in Moravski nemški protektorat. Večino svoje zgodovine je bila Praga večetnično mesto s pomembnim deležem češke, nemške in (večinoma češko in / ali nemško govoreči) judovske populacije. Od leta 1939, ko je državo zasedla nacistična Nemčija in med drugo svetovno vojno, je bila večina Judov izgnana in ubita. Leta 1942 je bila Praga priča umora enega od najmogočnejših moških v nacistični Nemčiji – Reinharda Heydricha - med operacijo Antropoid, izvedeno od češkoslovaških nacionalnih junakov Jozefa Gabčíka in Jana Kubiša. Hitler je ukazal krvave povračilne ukrepe.

Ob koncu vojne je Praga utrpela več bombardiranj s strani US Army Air Forces. 701 človek je bil ubit in več kot 1000 ljudi je bilo ranjenih, nekaj stavb, tovarn in zgodovinskih znamenitosti je bilo uničenih (samostan Emmaus, Faustova hiša, Sinagoga Vinohrady). [20] Številne zgodovinske zgradbe v Pragi pa so ušle uničenju in škoda je bila v primerjavi s celotnim uničenjem številnih drugih mest v tem času, majhna. Po mnenju ameriških pilotov, je bil rezultat navigacijske napake.

Žametna revolucija, november 1989

5. maja 1945, dva dni pred nemško kapitulacijo, se je zgodila vstaja proti Nemčiji. Štiri dni kasneje 3. udarna brigada vojske Rdeče armade osvobodila mesto. Večina (okoli 50.000 ljudi) nemškega prebivalstva Prage je bodisi pobegnila ali bila izgnana, v skladu z Beneševimi dekreti.

Hladna vojna[uredi | uredi kodo]

Nebotičniki v Pragi

Praga je bila mesto vojaškega in političnega nadzora Sovjetske zveze (glej železna zavesa). Na 4. kongresu češkoslovaških pisateljev, ki je potekal v mestu leta 1967, so jasno zavzeli stališče proti režimu. To je spodbudilo novega sekretarja komunistične partije, Aleksandra Dubčka, da oznani nov dogovor, da začnejo v mestu in državi kratkotrajno sezono »socializma s človeškim obrazom«. To je bila Praška pomlad, ki je bila namenjena prenovi institucij na demokratičen način. Druge države članice Varšavskega pakta, razen Romunije in Albanije, so reagirale z invazijo na Češkoslovaško in 21. avgusta 1968 so tanki na praških ulicah zatrli vsak poskus reforme.

Obdobje po žametni revoluciji[uredi | uredi kodo]

Leta 1989, potem ko je policija umirila študentske demonstracije, se je žametna revolucija razlila po ulicah Prage in češkoslovaško glavno mesto je imelo veliko koristi od novega razpoloženja. Leta 1993, po razdelitvi Češkoslovaške, je Praga postala glavno mesto nove Češke republike. Od leta 1995 se dvigujejo nebotičniki, Praga je spet postala pomembno kulturno središče Evrope in je povsem pod vplivom globalizacije. Leta 2000 je v Pragi je potekal vrh IMF in Svetovne banke. Leta 2002 je Pragi trpela zaradi izjemnih poplav, ki so poškodovale stavbe in tudi podzemni prometni sistem.

Etimologija in druga imena[uredi | uredi kodo]

Bridges over the Vltava river, as seen from Letná

Češko ime Praha izhaja iz stare slovanske besede, práh, kar pomeni "brod (prehod)" ali "brzica", in se nanašajo na izvor mesta na točki prehoda reke Vltave. [36] Enako je etimologija povezana z okrožjem Praga v Varšavi. [37]

Še en pogled na izvor imena je povezan tudi s češko besedo práh (v pomenu prag pri vratih) in legendarna etimologija povezuje ime mesta s princeso Libušo, prerokinjo in ženo mitološkega ustanovitelja dinastije Pšemislovičev. Ona je rekla, da je odredil mesto »zgraditi kjer človek prestopi prag svoje hiše«. Češki práh je mogoče razumeti tako, da se nanaša na brzice ali prehod v reki, ali prag, ki je deloval kot možnost prečkanja plitvine v reki - kar zagotavlja »prag« v gradu.

Še ena izpeljava imena Praha je od na prazě, originalno termin za pobočje iz skrilavca, na katerem je bil zgrajen prvotni grad. V tistem času je bil grad obdan z gozdovi, ki so pokrivali devet gričev bodočega mesta – Staro mesto na nasprotni strani reke, kot tudi Malá Strana, ki se nahaja pod obstoječim gradom in se je pojavila šele pozneje [38]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Praga se nahaja centralno v zahodni Češki ob reki Vltavi, približno 40 kilometrov od sotočja z Labo pri Mělníku. Razdalja do skrajnih mejnih točk je severno okoli 110 kilometrov, zahodno in južno okoli 170 km na vsako stran, na vzhod okoli 320km).

Velik del mesta leži v široki dolini reke Vltave, ki teče skozi mestno območje v dolžini 30 kilometrov in tvori veliko zanko v severnem delu. Na južnem loku te zanke je zgodovinsko središče mesta, ki sta ga obvladujeta vzpetini na severu Hradčani in jugu Višegrad prevladujejo. Preostanek se razdeli med druge okoliške doline med hribi: Letná, Vítkov, Větrov, Skalka, Emauzy, Karlov in najvišji med njimi Petrin. Z vključevanjem v območje mesta (Pražská plošina) predvsem v 20. stoletju, se razteza zdaj daleč nanavzven.

Vltava se pojavlja na jugu na nadmorski višini okoli 190 metrov, v urbanem prostoru in ga zapusti na severu na okoli 176 metrov. Reka ima tu povprečno globino 2,75 m in največjo globino 10,5 metra. Teče okoli več otokov, vključno otoki južno od Karlovega mostu, kjer se nahajajo še Slovanský ostrov, Dětský ostrov in Střelecký ostrov in na zahodnem delu Karlovega mostu otok Kampa. Številni so pritoki, med katerimi je največji Berounka severno od Zbraslava (iz zahoda) je Botič med Novim Mestom in Višegradom (iz vzhoda) in Rokytka v pristanišču Libeň (prav tako od vzhoda).

Največje višine so na zahodu in jugu mesta. Na zahodu Bila hora doseže 381 metrov, pri obrobju mesta na jugozahodu celo 397 metrov. Na jugu Čihadlo naraste na 385 metrov.[21]

Politično je Praga v celoti obdana s Centralno češko regijo (Stredocesky kraj).

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Venčeslavov trg
Staromestni trg
Gotski smodniški stolp
Milunić Gehrijeva Plešoča hiša
Spomenik Franzu Kafku

Od padca železne zavese je Praga postala eno od najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu. Praga je utrpela znatno manj škode med drugo svetovno vojno kot nekatera druga večja mesta v regiji, tako da je večina zgodovinske arhitekture ostala zvesta obliki. Vsebuje eno izmed najbolj nedotaknjenih in raznolikih zbirk arhitektur, od romanike do gotske, renesančne, baroka, rokokoja, neorenesančne, neogotske, Art nouveau, kubistične, neoklasičistične in ultramoderne. Nekaj priljubljenih znamenitosti je:

Hradčani in Malá Strana[uredi | uredi kodo]

Staro mesto (Staré Město) in Josefov[uredi | uredi kodo]

  • Praška astronomska ura (Orloj) na Mestni hiši v Starem mestu
  • Gotska cerkev Marije pred Týnom (Kostel Matky Boží před Týnem) iz 14. st. z 80 m visokima stolpoma
  • Obokana gotska Stara nova sinagoga (Staronová Synagoga) iz 1270
  • Staro judovsko pokopališče
  • Smodniški stolp (Prašná brána), gotski stolp starih mestnih vrat
  • Španska sinagoga z lepo notranjostjo
  • Staromestni trg (Staroměstské náměstí) z gotskimi in baročnimi stavbami in palačo Kinsky
  • Mestna hiša, pomembna mestna znamenitost in koncertna dvorana znana po svojem art nouveau arhitekturnem slogu in politični zgodovini Češke.
  • Muzej dekorativne umetnosti, z obsežnimi zbirkami, vključno s stekla, pohištva, tekstila, igrač, art nouveau, kubizma in art deco
  • Palača Clam-Gallas, baročna palača iz 1713

Novo Mesto (Nové Město)[uredi | uredi kodo]

  • Poslovni in zgodovinski Venčeslavov Trg
  • Neorenesančni Narodni muzej z veliko znanstveno in zgodovinsko zbirko
  • Narodno gledališče, neorenesančna zgradba z zlato streho ob bregu Vltave
  • Dekonstruktivistična Plešoča hiša (Zgradba Fred in Ginger)
  • Karlov trg, največji srednjeveški trg v Evropi (zdaj spremenjen v park)
  • Samostan Emmaus in spomenik "Praga za svoje zmagovite sinove" pri trgu Palacky (Palackého náměstí)
  • Muzej operacije Antropoid v kripti pravoslavne cerkve Cirila in Metoda
  • Jubilejna sinangoga Wilhelma Stiassnija je največja v Pragi
  • Mucha muzej, prikazuje art nouveau dela Alfonza Muche

Vinohrady in Žižkov[uredi | uredi kodo]

  • Jan Žižka velik bronast konjeniški kip v parku Vitkov, Žižkov, Praga 3
  • Neogotska cerkev svete. Ljudmile pri Náměstí Míru v Vinohrady
  • Žižkov televizijski stilp s skulpturami plazečih dojenčkov
  • Novo judovsko pokopališče v Olšany, tudi grob Franza Kafke
  • Cerkev Srca Jezusovega pri Jiřího z Poděbrad trgu (Jiřího z Poděbrad)
  • Stanovanjska zgradba zgodnjega 20. St. v art nouveau slogu med Náměstí Míru v Vinohrady in Riegrovy Sady

Drugo[uredi | uredi kodo]

  • Grad Višegrad in Bazilika svetega Petra in Pavla, Višegrajsko pokopališče in najstarejša praška Rotunda svetega Martina
  • Praški metronom v Letná parku, velik metronom, ki visi nad mestom
  • Praški živalski vrt v Troji, ki ga je revija Forbes izbrala za najboljši živalski vrt na svetu [23]
  • Industrijska palača (Průmyslový palác), Křižíkov vodnjak, Lunapark in Akvarij Výstaviště v Holešovice
  • Narodna galerija v Pragi z veliko zbirko čeških in mednarodnik slikarjev in kiparjev kot so Mucha, Kupka, Picasso, Monet ali Van Gogh
  • Samostan Strahov, star češki premonstratencijska opatija ustanovljena 1149 in samostanska knjižnica

Plečnik v Pragi[uredi | uredi kodo]

Praga je eno od najlepših evropskih mest, arhitekturno izstopajo Hradčani, nekdanji dvorec čeških kraljev, sedaj pa sedež češkega predsednika. Projekt prenove je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik.

Velika zasluga arhitekta Jožeta Plečnika je, da je prevzel obnovo praškega gradu, ki je pričakal konec prve svetovne vojne v obupnem stanju razpadanja kot prava priča zanemarjanja čeških zgodovinskih spomenikov s strani avstrijske uprave. Plečnik je bil v odličnih odnosih s predsednikom Masarykom in njegovo hčerko Alice (ohranjena so številna pisma med njima). Imenovan je bil za grajskega arhitekta. V namen obnove celotnega kompleksa Hradčanov je tam organiziral stavbarsko delavnico in jo predal v upravljanje svojemu bivšemu učencu arhitektu Ottu Rothmayerju. Obnova je stekla dokaj hitro, vendar z mnogimi problemi zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo.

Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno izrabil vse elemente v objektu, prostoru in naravi, ki so že tam in jih izpostavil kot vredne. Zasvetile so se v novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu je Pražanom pokazal najlepše vedute Prage, s projektom »Rajski vrt« na Hradčanih pa je vključil zanemarjeni angleški park v novo vlogo na gradu. Tako je grad povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Podobno je harmonično povezal naravo in stari dvorec v Laneh blizu Prage, ki je poletna rezidenca predsednika republike. Znamenit je tudi verski objekt Cerkev srca Jezusovega z idealno rešeno enovito prostorno dvorano. Nad oltarjem v tej cerkvi je postavil skupino kipov svetnikov, ki so zaščitniki Čehov, in Jezusa.

Cerkev je zgrajena v mestni četrti Vinohrady v letih 1928-1930 na moderen način zelo hitre gradnje. Po odprtju so jo nekateri kritizirali in v nekaterih vodnikih po Pragi sploh ni navedena. Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do 1920 profesor na Umetniško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove gradu čeških knezov in kraljev.

Kratek kronološki pregled prikazuje opravljena Plečnikova dela na Praškem gradu:

Leto gradnje Opravljena dela
1921 Prva študija za stopnišče »rajskega vrta«.
1922 Drugi načrt.
1923 Velika monolitna vaza na »rajskem vrtu« in obelisk na bastiji.
1924 Impluvij z okraski, predsednikova knjižnica na gradu, soba s harfo in Bellevue na grajskem vrtu.
1925 Razgledna terasa nad Jelenovim jarkom, imenovan za umetniškega vodjo restavratorskih del na gradu.
1926 Izgradnja »Plečnikove dvorane« na gradu.
1927 Piramida v vrtu na Okopih.
1928 Začetek gradnje »Plečnikove brvi« na dvorišču gradu.
1929 Stopnišče s tretjega dvorišča na vrt na Okope.
1930 Figuralno okrasje in baldahini pred tretjim dvoriščem.
1932 Vrt na bastiji.
1933 Tretji načrt regulacije Letne.

V Pragi so 11. maja 2006. odkrili prvi javni spomenik na Praškem gradu v čast Jožeta Plečnika, njegovega uradnega arhitekta v času prenove med leti 1920 in 1935. Postavljeni doprsni kip Plečnika je delo njegove učenke, arhitektke Vladimire Bratuž Lake.

Praga ima izredno kulturno arhitektonsko zapuščino, saj so jo gradili in razvijali več kot tisoč let, tako da so tu delovali mnogi pomembni arhitekti. Mesto je tudi drugo svetovno vojno prestalo brez večjih vojaških operacij.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Historic Centre of Prague
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Zgodovinski center Gradca
Države Češka
Tip Arhitekturni spomenik
Kriterij C (ii) (iv) (vi)
Referenca 616bis
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1992 (16. zasedanje)

Praga je kulturni center Češke, saj vsebuje mnogo gledališč, oper, koncertnih dvoran, razstavišč in glasbenih društev.

Kipi[uredi | uredi kodo]

Najbolj znan praški kip je bronasti kip svetega Venčeslava na konju. Kip je bil izdelan leta 1912, postavljen pa je na trgu Vaclavske namesti v strogem središču Prage. Kip stoji na podstavku, ob katerem so štiri figure svetnikov: Prokopa, Vojteha ali Adalberta, Ljudmile in Agneze. Na podstavku je napis: »Sveti Vaclav, vojvoda češke domovine, knez naš, ne daj umreti nam in potomcem«. Izdelal ga je kipar Josef Myslbek (1848 - 1922), ki je bil profesor na Praški akademiji in predstavnik češke nacionalne šole v kiparstvu. Poleg tega dela, so njegova največja dela v Pragi še štiri kamenite skupine na mostu Palackega čez Vltavo in baročni nagrobni kip kardinala Švarcenberga v stolnici.

V Pragi so trije spomeniki Karlu IV., najbolj znan in največji je na Križarskem trgu. Spomenik je bronast in v gotskem slogu. V podnožju spomenika so alegorični kipi, ki predstavljajo štiri fakultete Karlove univerze in vodilne osebe Karlovega dvora. Spomenik je bil postavljen ob 500-letnici Karlove univerze (1348 - 1848).

Umetniške galerije[uredi | uredi kodo]

  • Obrazarna na Praškem gradu - zbirka umetnin vsebuje preko 400 slik, risb in grafik iz različnih obdobij in del zbirke cesarja Rudolfa z deli Tiziana, Rubensa ter čeških baročnih umetnikov.[24]
  • Narodna galerija - Sternbersky palac - razstavlja evropsko umetnost od antike do konca baroka. Vhod iz Hradčanske namesty 15.
  • Narodna galerija - Klaster s. Jiri - razstavlja manierizem in barok na Češkem. Vhod iz Jirske namesty 33.
  • Narodna galerija - Klaster sv. Anezky Česke - razstavlja zbirko srednjeveške umetnosti na Češkem in v srednji Evropi. Vhod iz U Milosrdnych 17.
  • Narodna galerija - Veletržni palac - ima stalne razstave sodobne umetnosti. Vhod iz Dukelskych hrdinu 47. [25]
  • Strahovski samostan - Strahovska Obrazarna - bogata slikarska zbirka vsebuje dela iz gotike, baroka in rokokoja do prve polovice 19. stoletja. Vhod iz Nadvori 1.
  • Praški dom fotografije - nova galerija z bogato zbirko umetniških fotografij. Vhod iz Venčeslavske namesty 31. [26]
  • Mestna galerija Prage - Trojsky zamek - razstavlja dela čeških slikarjev iz 19. stoletja in kiparjev od 1900 do 1970. leta. Vhod iz U Trojskeho zamku 1.
  • Mestna galerija Praga - Bilek Villa - v njej je stalna razstava del kiparja Františka Bileka (1872 - 1941). Bilek je bil eden vodilnih umetnikov simbolizma art nouveau. Vhod v Bilek villa.

Gledališča[uredi | uredi kodo]

Muzeji[uredi | uredi kodo]

  • Tehnični muzej - Narodní technické muzeum (NTM) - je muzej z zelo bogatimi zbirkami s področja astronomije, geodezije, matematike, fizike, kartografije in zbirke številnih drugih uporabnih ved. Stalno postavljene ima razstave iz panog: rudarstvo, metalurgija, merjenje časa, transport, fotografija in kinematografija, akustika, astronomija, telekomunikacije.
  • Narodni muzej
  • Muzej komunizma
  • Muzej Muhe
  • Muzej Bedricha Smetane, Muzej Antonina Dvořaka, Muzej Franza Kafke
  • Muzej oblačil - Praški Bambino, Muzej voščenih lutk - Wax muzej, Lutkarski muzej,
  • Vila Bertramka - Muzej W. A. Mozarta - znamenita vila, v kateri je bival Wolfgang Amadeus Mozart.
  • Naprstek - Muzej neevropskih kultur - bogate zbirke kultur Afrike, Azije in Amerike.
  • Mestna hiša
  • Loreta
  • Judovski muzej - prikazuje žalostno usodo Judov v času nacizma v Pragi.
  • Muzej igrač - prikazuje bogato zbirko raznih igrač iz vsega sveta. Vhod je iz Jirske ulice.
  • Pedagoški muzej J. A. Komenskega - zbirka o zgodovini pedagogike, tudi naše. Vhod iz Valdštajnska 20.
  • Vojaški in letalski muzej - postavljen je na več lokacijah, sestavljajo ga trije oddelki, vojaško tehnični muzej, letalski muzej in armadni muzej.
  • Muzej lepih umetnosti
  • Muzej pop glasbe - sprehod skozi zgodovino popularne glasbe.
  • Muzej farmacije - Muzeum Pharmaceutikal industry (SPOFA). Muzej ima vhod na Husinecka 11a.
  • Narodni kmetijski muzej - prikazuje bogate zbirke orodij in priprav za kmetijstvo in prehransko industrijo. Vhod je iz Kostelni 44.
  • Poštni muzej - Poštovní muzeum Praha - prikazuje nastanek, razvoj in novejše stanje Pošte na Češkem. Vhod je iz Nove Mlyny 2.
  • Muzej pridobivanja plina - Plinarski muzeum - prikazuje razvoj in pridobivanje mestnega plina v Pragi. Vhod U plynarny 500.

Glasba[uredi | uredi kodo]

  • Rudolfinum je velika zgradba z velikimi sobanami, v katerih so koncerti manjših glasbenih skupin. Zvrst glasbe je zelo različna, vendar prevladuje klasična glasba, običajno kot spremljava ob otvoritvah različnih razstav. Vhod je iz Alsovo nabrezi 12.
  • Mestna hiša - Obecni Dum
  • Koncertna dvorana običajno gosti glasbene predstave klasične glasbe. Vhod je iz Namesti Republiky 5.

Vrtovi in parki[uredi | uredi kodo]

Vrtov in parkov je v Pragi približno 250, če k tem prištevamo tudi manjše, ki so v soseščini starejših palač. Večina teh je postala odprta javnosti šele po letu 1989. Največ vrtov je oblikovanih v baročnem in renesančnem slogu. Najbolj znani so:

  • Walenštajnski vrt,
  • Kraljevi vrt, (ustanovljen 1533. leta),
  • Vrtbski vrt, (baročni vrt iz 1720. leta),
  • Pruhoniški botanični vrt in park, ki se razprostira na 250 hektarjih zemljišča in ga sestavlja preko 1200 različnih vrst dreves in grmičevja iz raznih koncev sveta.
  • Letni park se razprostira ob reki, ki rada poplavlja in je pogosto izhodišče ogledov praških parkov.

Šolstvo[uredi | uredi kodo]

Mesto ima razen Karlove univerze še sedem drugih univerz, med drugim tudi Češko tehnološko univerzo, ustanovljeno leta 1707.

Karlova univerza v Pragi (UK)[uredi | uredi kodo]

Karlova univerza v Pragi (UK) je bila ustanovljena leta 1348. Na njej deluje 17 fakultet:

  • Katoliška fakulteta, Protestantska teološka fakulteta, Husitska fakulteta
  • Pravna fakulteta,
  • 1., 2. in 3. medicinska fakulteta,
  • Medicinska fakulteta (Plzen) in Medicinska fakulteta (Hradec Králové)
  • Farmacevtska fakulteta Hradec Králové
  • Filozofska fakulteta
  • Fakulteta za naravoslovje in Matematično-fizikalna fakulteta
  • Pedagoška fakulteta, Fakulteta socialnih ved, Fakulteta za telesno vzgojo in šport in
  • Fakulteta za humanistične študije

Tehnična univerza v Pragi (ČVUT)[uredi | uredi kodo]

Na njej deluje šest fakultet: Fakulteta za gradbeništvo, za strojništvo, za elektro inženirstvo, za jedrsko znanost in fizikalno inženirstvo, za arhitekturo in fakulteta za transportne vede.

Prevoz[uredi | uredi kodo]

Javni prevoz obsega tri proge podzemne železnice, tramvaj in avtobusni prevoz. V mestu je mednarodno letališče Ruzyně, ki je glavno vzletišče češkega letalskega prevoznika ČSA.

Mednarodno letališče Ruzyně pri Pragi je sodobno opremljeno. Večina potniškega prometa pa gravitira v geografski prostor severne Evrope in preko Atlantika. Iz statistike prometa v letu 2003 izhaja, da je na Sever potovalo približno 5 milijonov potnikov, na Jug - južna Evropa in Sredozemlje pa le 250.000 potnikov. Na letališču ima svoja predstavništva 16 letalskih družb, ki vzdržujejo redne letalske linije z Ruzyne, med njimi ni slovenskega prevoznika.

Prebivalstvo skozi čas[uredi | uredi kodo]

Razvoj prebivalstva v Pragi od leta 1378:[29][30][31]

Leto 1378 1500 1610 1798 1880 1930 1961 1980 1995 2005 2015
šr. prebivalcev 40.000 30.000 60.000 79.000 350.000 950.000 1.130.000 1.190.000 1.210.000 1.180.000 1.260.000

Galerija[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Prijateljska in pobratena mesta so:[32]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Czech Statistical Office (2012 [last update]). "Statistical bulletin". czso.cz. Pridobljeno dne 26 January 2012. 
  2. ^ Eurostat. "Urban Audit 2004". Pridobljeno dne 20 July 2008. 
  3. ^ Dovid Solomon Ganz, Tzemach Dovid (3rd edition), part 2, Warsaw 1878
  4. ^ Praha byla Casurgis
  5. ^ nytimes.com, Prague in Black and Gold
  6. ^ "Slované na Hradě žili už sto let před Bořivojem –". Novinky.cz. Pridobljeno dne 14 April 2011. 
  7. ^ "Archaeological Research – Prague Castle". Hrad.cz. 8 July 2005. Pridobljeno dne 30 May 2011. 
  8. ^ "TOP MONUMENTS - VYŠEHRAD". praguewelcome.cz. Pridobljeno dne 14 November 2013. 
  9. ^ "The Cambridge Economic History of Europe: Trade and industry in the Middle Ages". Michael Moïssey Postan, Edward Miller,Cynthia Postan (1987). Cambridge University Press. p. 417. ISBN 0-521-08709-0.
  10. ^ Stone, Andrew. A Hedonist's Guide to New York.
  11. ^ "The Prague Pogrom of 1389". Everything2. April 1389. Pridobljeno dne 16 June 2009. 
  12. ^ "The former Jewish Quarter in Prague". prague.cz. April 1389. Pridobljeno dne 16 June 2009. 
  13. ^ "Architecture of the Gothic". Old.hrad.cz. 13 October 2005. Pridobljeno dne 18 November 2013. 
  14. ^ "Old Royal Palace with Vladislav Hall - Prague Castle". Hrad.cz. 16 December 2011. Pridobljeno dne 18 November 2013. 
  15. ^ "Religious conflicts". Prague.st. Pridobljeno dne 18 November 2013. 
  16. ^ "The Kingdom of Bohemia during the Thirty Years' War". Family-lines.cz. Pridobljeno dne 14 April 2011. 
  17. ^ "Prague". Jewish Virtual Library. Pridobljeno dne 18 November 2013. 
  18. ^ M. Signoli, D. Chevé, A. Pascal (2007)."Plague epidemics in Czech countries". p.51.
  19. ^ [1] Arhivirano avgust 7, 2013 na spletnih straneh Wayback Machine.
  20. ^ "Looking Back at the Bombing of Prague". The Prague Post. 14 February 1945. Pridobljeno dne 4 December 2011. 
  21. ^ Alle Höhenangaben gerundet nach: Turistická mapa, Wanderkarte 1 : 50.000. Hrsg.: Klub českých turistů. Bl. 36. Okolí Prahy západ. 3. vydání, dotisk. TRASA, Prag 2004. ISBN 978-80-7324-006-6. Kartengrundlage: MO ČR (Ministerstvo obrany České republiky, Verteidigungsministerium der Tschechischen Republik)
  22. ^ "Kampa Island". YourCzechRepublic.cz. Pridobljeno dne 6 March 2014. 
  23. ^ "Forbes Magazine: Prague Zoo the 7th Best in the World". Abcprague.com. Pridobljeno dne 14 September 2013. 
  24. ^ http://www.hrad.cz/cz/]
  25. ^ [2]
  26. ^ [3]
  27. ^ [4]
  28. ^ [5]
  29. ^ Historický lexikon obcí České republiky 1869–2005
  30. ^ "Pohyb obyvatelstva v Českých zemích" (v češčini). Czso.cz. Pridobljeno dne 14 September 2013. 
  31. ^ "Počet obyvatel v obcích České republiky k 1.1.2013" (XLS) (v češčini). Pridobljeno dne 14 September 2013. 
  32. ^ "Partnerská města HMP" [Prague – Twin Cities HMP]. Portál „Zahraniční vztahy“ [Portal "Foreign Affairs"] (Czech). 18 July 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 June 2013. Pridobljeno dne 5 August 2013. 
  33. ^ "Berlin - City Partnerships". Der Regierende Bürgermeister Berlin. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 May 2013. Pridobljeno dne 17 September 2013. 
  34. ^ "Berlin's international city relations". Berlin Mayor's Office. Pridobljeno dne 1 July 2009. 
  35. ^ "Partner (Twin) towns of Bratislava". Bratislava-City.sk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 July 2013. Pridobljeno dne 5 August 2013. 
  36. ^ "Chicago Sister Cities". Chicago Sister Cities International. 2009. Pridobljeno dne 22 July 2009. 
  37. ^ "'Frankfurt -Partner Cities'". Stadt Frankfurt am Main. Pridobljeno dne 17 July 2009. 
  38. ^ "Sister Cities of Kyoto City". City of Kyoto. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 January 2014. Pridobljeno dne 21 January 2014. 
  39. ^ "Phoenix Sister Cities". Phoenix Sister Cities. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 July 2013. Pridobljeno dne 6 August 2013. 
  40. ^ "Taipei – International Sister Cities". Taipei City Council. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 November 2012. Pridobljeno dne 23 August 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]