Manierizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Manierizem je umetnostni stil, poimenovan po italijanski besedi maniera (v pomenu »način, osebni stil, manira«), ki se je pojavil v zgodovinskem obdobju med renesanso in barokom. Pojavil se je hkrati v slikarstvu, kiparstvu, glasbi, književnosti in gradbeništvu (zlasti kot izumi vodometov, slapov, parkov). Prvi nastopi manierizma so bili v letu 1515 v Italiji, kjer se je razvijal do leta 1600. Drugod po Evropi je zaznamoval obdobja od leta 1550 do 1610 v Franciji in Španiji, od leta 1560 do 1610 v Nemčiji, do leta 1680 pa se je razvijal v severni in srednji Evropi. Umetnostni zgodovinarji danes menijo, da je prav manierizem odprl s svojimi novostmi pot kasnejšim modernim stilom, kot so ekspresionizem, dadaizem, surrealizem in kubizem.

Manierizem v slikarstvu[uredi | uredi kodo]

Znani slikarji v tem stilu so: Tizian, Tintoretto, Vasari, Parmigianino, Giuseppe Arcimboldo, El Greco, Roso Fiorentino, Francesco Primaticco, Ferdinando Zuccari, Hendrick Goltzius, Agnolo Bronzino, Antonine Caron de Beavais, Domenico Beccafumi, Albrecht Altdorfer, Luca Cambiaso, Erhard Schön, Veronese, Bruegel.