Pieter Bruegel starejši

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pieter Bruegel starejši
Portret
Rojstvo 1525[1][2][3][4][5][6][7], 1520[8] ali cca. 1525[9][10]
Breda, Bree[d]
Smrt 9. september 1569
Bruselj[d]
Državljanstvo Habsburška Nizozemska[d]
Poklic slikar
Podpis Brueghel autograph.svg

Pieter Bruegel (tudi Breughel) starejši, nizozemski renesančni slikar in grafik, * pribl. 1525, okolica Brede, Habsburška Nizozemska, † 9. november 1569, Bruselj, Habsburška Nizozemska.

O samem življenju Bruegela starejšega je znano relativno malo. Glede na to, da je postal član slikarskega ceha v Antwerpnu leta 1551, naj bi se rodil nekje med 1525 in 1530. Strokovnjaki si niso enotni tudi glede rojstnega kraja, saj eni viri kot rojstni kraj omenjajo naselje v okolici mesta Breda, drugi pa omenjajo sámo mesto. Njegov prvi mentor je bil Pieter Coecke van Aelst, dvorni slikar Karla V. Med letoma 1552 in 1553 je odpotoval v Italijo, najverjetneje po kopnem preko Francije. Iz številnih slik in skic sklepajo, da je potoval vse do Sicilije ter da je kratek čas živel v Rimu pri znanem miniaturistu Giuliu Cloviu, na katerega so vplivala Michelangelova dela. Ravno v Rimu je Bruegel leta 1553 naslikal svoje prvo delo, Pokrajino s Kristusom in apostoli na Tiberijskem morju. Okoli leta 1555 se je vrnil na Nizozemsko preko Alp, kar je navdihnilo mnoge skice gorskih pokrajin, ki so bile osnova za nekatera bodoča dela. Po vrnitvi se je pričel ukvarjati predvsem z izdelavo bakrorezov; v tem obdobju je nastala serija graviranih risb Sedem smrtnih grehov, kjer se že kaže vpliv Hieronymusa Boscha. Okoli leta 1563 se je preselil v Antwerpen in se poročil z Mayken Coecke, hčerko svojega mentorja van Aelsta. Imel je dva sinova, Jana Brueghela starejšega ter Pieterja Brueghela mlajšega; oba sta bila prav tako znana slikarja.

Deloval je v času severnoevropske renesanse, za katero je značilno realistično upodabljanje ljudi ter zavedanje njihove smrtnosti in minljivosti posvetnega; težišče zanimanja niso bili aristokrati, temveč s težkim delom obremenjeni kmetje in meščani. Bruegel starejši je znan predvsem po slikanju pokrajin in kmečkih prizorov; s svojimi slikami iz kmečkega življenja je razvil samostojen žanr v likovni umetnosti, zaradi česar je dobil vzdevek »Kmečki Bruegel«. Njegova dela predstavljajo hvalnico naravi, ljudje pa so le del celote. Mnoge upodobitve se nanašajo na kmečko življenje, trdo delo ljudi in njihovo spoštovanje vaških običajev ter cerkvenih zakonov. Od beneških slikarjev je prevzel tehniko ptičje perspektive, vendar njihovega sloga ni posnemal, pač pa je razvil svojstven slog. Po eni strani je znal odlično izraziti vzdušje določene pokrajine, po drugi strani pa je izjemno natančno prikazal detajle ljudi pri njihovih opravilih; dober primer tega je Vrnitev lovcev. Poleg kmečkega življenja in tesne povezanosti človeka z naravo je slikal tudi biblijske prizore in Kristusove prilike oz. parabole (npr. Kristus in ženska, zasačena pri prešuštvovanju), mitološke subjekte in alegorije. Te slike odsevajo torej poziv h krščanskemu načinu življenja in/ali nosijo moralna sporočila, kot je razvidno pri delu Flamski pregovori, ki v bistvu prikazuje človeško zlobo in nespamet.

Galerija del[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]