Jezus in prešuštnica (Bruegel)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jezus in prešuštnica
Christ and the Woman Taken in Adultery Bruegel.jpg
UmetnikPieter Bruegel starejši
Leto1565
Tehnikaolje na les
Mere24,1 cm × 34,4 cm
KrajCourtauld Gallery, London

Jezus in prešuštnica je majhna plošča v grizaju (skoraj enobarvna), ki jo je naslikal nizozemski renesančni grafik in slikar Pieter Bruegel starejši. Podpisana je in datirana v leto 1565.

Jezus in ženska, ujeta pri prešuštvu, je svetopisemska epizoda iz Janezovega evangelija Jn 8,3-7, kjer Jezus naleti na prešuštnico, privedeno pred farizeje in pismouke, ki so jo upodabljali številni umetniki. Tak zločin je bil kaznovan s smrtjo s kamenjanjem, vendar se Jezus na prizorišču nagne in pred nogami na tleh napiše (kdor je brez greha med vami, naj najprej vrže kamen vanjo). Z vidika gledalca, nekoliko desno za klečečim moškim, stoji prešuštnica z več kamni, ki ležijo na tleh med njo in pisarji in farizeji. V ozadju je velika skupina gledalcev.[1]

Bruegel prikazuje žensko kot eno redkih gracioznih figur v prizoru. Prikazana je kot idealizirana oblika, netipična za Brueglove običajne zemeljske in domače ženske figure[2]; čeprav je osnovna postavitev kompozicije nizozemska, »je stroga kompozicija in monumentalne figure morda najbolj italijanska na vseh Brueglovih slikah«.[3] Poleg še manjše Trije vojaki v zbirki Frick je Brueglova edina ohranjena slika v grizaju še Smrt Device v Upton House, Warwickshire, ki je po Brueglovih merilih tudi nenavadno konvencionalna obravnava verske teme.[4] Vendar pa je bilo Brueglovo prvo dokumentirano delo v grizaju krilo za oltarno ploščo leta 1550/51, ko je končal svoje vajeništvo. To je bilo v Mechelenu, kjer je dokumentirano med septembrom 1550 in oktobrom 1551, ko je pomagal Peetru Baltensu na oltarni sliki (danes izgubljeni) in poslikal krila.[5]

Umetnik slike ni prodal in zdi se, da je edina, ki jo je podedoval njegov sin Jan Brueghel starejši. Gravuro je leta 1579 objavil Paul Perret, ki mu je očitno posodil sliko, saj so na robovih redni piki, ki omogočajo izdelavo mreže. Obstajajo številne kopije, nekatere pripisane umetnikovim sinovom, ki so bile morda narejene po gravuri, slika pa je bila posojena kardinalu Federicu Borromeu za kopiranje (morda različica, ki je zdaj v Bergamu). Različica, pripisana Brueglovemu sinu Pietru Brueghlu mlajšemu iz leta c. 1600 je v Philadelphia Museum of Art.

Delo je družina prodala v 17. stoletju, očitno Jan Brueghel mlajši, v Angliji pa je bilo do 18. stoletja, prodali so ga v Christie's leta 1834 in spet leta 1952, ko ga je kupil grof Antoine Seilern, katerega zbirka je bila leta 1978 zapuščena Londonskemu umetniškemu inštitutu Courtauld. Delo je bilo 2. februarja 1982 ukradeno iz galerije Courtauld [6] Zaradi svoje vrednosti in slave se na prostem trgu ni prodajalo in se je ponovno pojavilo šele leta 1992, ko ga je odkrila britanska policija. V tem vmesnem obdobju je kriminalcem verjetno služilo kot zavarovanje.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Sutton, 74
  2. Hagen & Hagen, 28
  3. Braham, 7
  4. Braham, 7. Braham says "the most notable other [grisaille] example"
  5. Wied, Alexander Wied and Van Miegroet, Hans J. "Bruegel." Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press, accessed February 2, 2017, subscription required
  6. Apple, R.W. JR. "London Theft: $1 Million Bruegel". The New York Times, 4 February 1982. Retrieved on 29 May 2009.
  7. Gillman, Peter & Gillman, Leni. "Paint job: How the Tate profited from a great art heist". Sunday Times, January 26, 2003. Retrieved on 29 May 2009.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Braham Helen, The Princes Gate Collection, Courtauld Institute Galleries, London 1981, ISBN 0-904563-04-9
  • Hagen, Rose-Marie & Hagen, Rainer. Bruegel. Peasants, Fools and Demons. Taschen, 2000. ISBN 3-8228-5991-5
  • Sutton, Peter. Dutch and Flemish Paintings: The Collection of Willem, Baron Van Dedem. Frances Lincoln, 2002. ISBN 0-7112-2010-7

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]