Ekspresionizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ekspresionizem je umetniška smer, ki se je razvila v Nemčiji pred prvo svetovno vojno. Izraz, ki je nastal kot kontrast termina impresionizem (impressio - vtis), izhaja iz latinščine expressus, kar pomeni iztis. Literarno gibanje se je najprej pojavilo v Nemčiji (Bertolt Brecht) kot posledica človekove stiske ob grozeči svetovni vojni. Izraža dvom in razočaranje nad industrializacijo in urbanizacijo, tesnobno občutje ob razkroju humanističnih idealov ter zahteva duhovno preroditev človeka in sveta. Bistvo ekspresionizma je deformacija stvarnosti: avtor deformira predmet, iztisne občutke na predmet. Pojavi se v vseh treh književnih zvrsteh (drama, poezija in proza), v likovni umetnosti (v Nemčiji skupini Der blaue Reiter in Die Brücke), ter v glasbi. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je značilno da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, močne (kričeče) barve, barve imajo simboličen pomen. Ekspresionizem postavlja v ospredje novega človeka in prevrednotenje vrednot, obtožuje moderno civilizacijo, kapitalizem in vojno.

Na slovenskem traja od 1918 do 1930. Značilne ekspresionistične prvine najdemo v delih Srečka Kosovela, Antona Vodnika, Ivana Preglja in Slavka Gruma. Najvidnejši ekspresionistični skladatelj je Marij Kogoj.

Predstavniki ekspresionizma v likovni umetnosti[uredi | uredi kodo]

Nemčija[uredi | uredi kodo]

Avstrija[uredi | uredi kodo]

Rusija[uredi | uredi kodo]

Nizozemska[uredi | uredi kodo]

Belgija[uredi | uredi kodo]

Francija[uredi | uredi kodo]

Norveška[uredi | uredi kodo]

Švica[uredi | uredi kodo]

Madžarska[uredi | uredi kodo]



Viri[uredi | uredi kodo]

  • Darinka Ambrož idr., BRANJA 3: berilo in učbenik za 3. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol, Ljubljana: DZS, 2002.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]