Franz Marc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Franz Marc
Portret
RojstvoFranz Moritz Wilhelm Marc
8. februar 1880({{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…]
München[4][5][6]
Smrt4. marec 1916({{padleft:1916|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…] (36 let)
Braquis[d][7], Verdun[6]
Državljanstvo Nemško cesarstvo
Poklicslikar, ilustrator, tiskarski grafik, grafik, vizualni umetnik
PodpisPodpis

Franz Marc, nemški slikar, * 8. februar 1880, München, Nemško cesarstvo (zdaj Nemčija), † 4. marec 1916, Braquis, Francija.

Velja za enega osrednjih predstavnikov nemškega ekspresionizma. Bil je soustanovitelj revije Der Blaue Reiter (Modri jezdec), okrog katere se je izoblikoval istoimenski krog umetnikov.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Opica (Das Äffchen), olje na platnu, 1912

V sklopu šolanja na umetnostni akademiji v Münchnu je odšel na študijsko potovanje v Pariz, kjer je obiskoval muzeje in študiral razstavljene slike. Tam se je seznanil s številnimi lokalnimi umetniki in spoznal, da ga navdihuje Vincent van Gogh. Leta 1910 se je spoprijateljil z Augustom Mackejem, tega leta so bila njegova dela prikazana na drugi razstavi Neue Künstlervereinigung, kroga modernističnih slikarjev na čelu z Vasilijem Kandinskim.

Leta 1911 je soustanovil revijo Der Blaue Reiter in se s somišljeniki, med njimi Mackejem, Kandinskim in drugimi, odmaknil od tradicionalizma skupine Neue Künstlervereinigung. Prva razstava novega gibanja, ki je bila prikazana v Münchnu med decembrom 1911 in januarjem 1912, velja za vrhunec nemškega ekspresionizma, Marc je zanjo prispeval več del. Kasneje je nanj močno vplival futuristično navdahnjeni Robert Delaunay; navdušenje nad futurizmom in kubizmom se je odražalo v njegovih delih, ki so bila vedno bolj ostra in abstraktna.

Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil vpoklican v nemško konjenico. Sčasoma se je preusmeril v oblikovanje kamuflaže za topništvo; ponjave za prekrivanje topov iz jadrovine je poslikal s pointilističnimi vzorci, v slogih, ki so segali »od Maneta do Kandinskega«. Nemška vlada ga je uvrstila na seznam umetnikov, ki naj bi jih za njihovo lastno varnost umaknili s fronte, a še preden je ukaz o premestitvi dosegel njegov štab, ga je med bitko pri Verdunu v Franciji ubil šrapnel.

Slog[uredi | uredi kodo]

Usoda živali (Tierschicksale) iz leta 1913 je bržkone njegovo najbolj znano delo, posebno v tem, da predstavlja živali v stiski. Gre za umetnikov odziv na »napetost ob prihajajoči kataklizmi, ki je prevevala družbo«. Na zadnjo stvar platna je zapisal »In vse, kar je, je ognjeno trpljenje« (Und Alles Sein ist flammend Leid).

Motiv njegovih del so skoraj izključno živali. Marc je v času svojega umetniškega zorenja našel navdih v nemškem gibanju nazaj k naravi, ki se je uprlo sekularizmu in materializmu tiste dobe. Da bi čim bolje razumel in bil sposoben upodabljati svoje subjekte, je opravil univerzitetni kurz anatomije živali in je kasneje anatomijo tudi poučeval druge umetnike. Verjel je, da živali posedujejo prvinsko »božanskost«, ki jo je človek izgubil. V zadnjem obdobju njegovega ustvarjanja so postali njegovi motivi bolj abstraktni in manj anatomsko natančni.

Uporabljal je žive, kontrastne barve, pri čemer se je opiral na lastno teorijo simbolike barv. Kot je opisal v pismu Mackeju, naj bi modra predstavljala strog in spiritualen »moški princip«, rumena pa nežen, lahkoživ in spiritualen »ženski princip«. Njuno nasprotje je rdeča, ki simbolizira težko in surovo materialnost ter jo morata drugi dve barvi nadvladati.

Ob vzponu nacionalsocializma v 1930. letih so nacisti dela iz zadnjega obdobja Marcove ustvarjalnosti opredelili kot »degenerirano umetnost« in odstranili približno 130 njegovih slik iz muzejev. Nekatere od njih so bile kasneje uvrščene v posebno razstavo degenerirane umetnosti.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Carl, Klaus H. & Marc, Franz (2013). Franz Marc. Parkstone Press.
  • Dantini, Michele (2008). Modern & Contemporary Art. Sterling Publishing Inc., str. 29.
  • »Franz Marc«. Guggenheimov muzej. Pridobljeno 31. marca 2017.
  • Kleiner, Fred S. (2008). Gardner's Art Through the Ages. Cengage, str. 916

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Predstavnosti o temi Franz Marc v Wikimedijini zbirki