Verdun, Meuse

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Verdun, Meuse
Lega
Zemljevid
Verdun, Meuse se nahaja v Francija
Verdun, Meuse
Verdun, Meuse se nahaja v Grand Est
Verdun, Meuse
49°9′35″N 5°22′58″E / 49.15972°N 5.38278°E / 49.15972; 5.38278Koordinati: 49°9′35″N 5°22′58″E / 49.15972°N 5.38278°E / 49.15972; 5.38278
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaMeuse
OkrožjeVerdun
KantonVerdun-Center
Verdun-Vzhod
Verdun-Zahod
InterkomunalitetaSkupnost občin Verdun
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Arsène Lux
Površina
1
31,03 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
16.689
 • Gostota540 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
55545 /55100
Nadmorska višina194–330 m
(povp. 240 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse. Leta 1999 je mesto imelo 19.624 prebivalcev, 2019 pa le še 17.000.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severovzhodni Franciji ob reki Meuse. S skoraj 20.000 prebivalci je največji kraj v departmaju.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Verdun je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Charny-sur-Meuse, Clermont-en-Argonne, Damvillers, Dun-sur-Meuse, Étain, Fresnes-en-Woëvre, Montfaucon-d'Argonne, Montmédy, Souilly, Spincourt, Stenay in Varennes-en-Argonne s 83.953 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Verdun (antični Verodunum) so po imenu sodeč ustanovili Kelti (dunum - oppidum). Od 4. stoletja dalje je bil z manjšimi prekinitvami sedež škofije. Leta 843 je bil v njem podpisan sporazum, s katerim je bilo Frankovsko cesarstvo razdeljeno na tri dele. Verdun je pripadel Lotaringiji, kasnejšemu Svetorimskemu cesarstvu, ko mu je bil dodeljen tudi status svobodnega cesarskega mesta. Verdunska škofija je skupaj s škofijami v Toulu in Metzu oblikovala provinco Treh škofij, katera je v letu 1552 postala del Francije, priznana z Vestfalskim mirovnim sporazumom 1648. Za časa Ludvika XIV. je bila v njem pod nadzorstvom slavnega graditelja Vaubana zgrajena trdnjava.

Verdun je bil med prvo svetovno vojno prizorišče hudih bojev med Francijo in Nemčijo, ki so zahtevali ogromno število žrtev na obeh straneh.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Mestna vrata Porte Chaussée, Verdun
  • gotska katedrala Notre-Dame iz leta 990, francoski zgodovinski spomenik,
  • La tour Chaussée,
  • Le musée de la Princerie (arheologija, srednjeveške skulpture, fajanse),
  • v spomin na bitko:
    • podzemeljska utrdba,
    • svetovno središče miru,
    • spomenik zmage,
    • trdnjavi Vaux in Douamont,
    • kostnica Douamont
    • Verdunski spomenik Le mémorial de Verdun et le village de Fleury (v spomin na razrušeno vas Fleury-devant-Douamont, vojake in civilno prebivalstvo.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Verdun ni pobraten z nobenim drugim krajem; sklep o tem je bil sprejet v občinskem svetu že naslednji dan po koncu prve svetovne vojne, da se ne bi ustvarilo diskriminacije proti številnim mestom, potencialnim kandidatom za status pobratenega mesta.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.