Anatomija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anatomski človek v Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega

Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω[1]) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.[2][3] Je tesno povezana z embriologijo, primerjalno anatomijo (primerja zgradbo različnih živalskih vrst), evolucijsko biologijo in evolucijo.[4] Anatomija človeka je ena od temeljnih ved medicine.[5]

Najstarejši zgodovinski zapisi o anatomskih študijah segajo v obdobje Starega Egipta. Velik del zgodovine so se anatomi zanašali predvsem na seciranje kot glavno tehniko. Zaradi medicinskega pomena je človeško telo že od takrat osrednji subjekt, zato včasih besedo anatomija uporabljamo kar kot sopomenko anatomije človeka. V 18. in 19. stoletju se je razmahnila primerjalna anatomija, ki je pomembno prispevala k razvoju teorije evolucije. 20. stoletje je zaznamoval bliskovit napredek tehnike, ki omogoča mnogo natančnejše in manj destruktivne pristope k preučevanju (radiografija, slikanje z magnetno resonanco ipd.).

Opredelitev[uredi | uredi kodo]

Anatomija je veja biologije, ki preučuje zgradbo in organizacijo živih bitij ter na podlagi izsledkov sklepa o funkciji in evoluciji preučevanih struktur. Za slednji cilj je pomembna primerjalna anatomija, ki na osnovi podobnosti in razlik v zgradbi različnih organizmov izpeljuje njihovo sorodnost.

Anatomijo lahko ločimo na:[6][2]

  • makroskopsko anatomijo – preučuje zgradbo telesa, vidno s prostim očesom;
  • mikroskopsko anatomijo (specialno histologijo) – preučuje drobno zgradbo organov, vidno s svetlobnim mikroskopom.

Glede na subjekt ločimo anatomijo živali in anatomijo rastlin. Anatomija človeka je tradicionalno panoga medicine, ki se ukvarja specifično s človeško anatomijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V drugem stoletju je starogrški zdravnik, anatom in filozof Galen[7] napisal vplivno razpravo o anatomiji človeka,[8] v kateri je združil dotedanje znanje ter svoja dognanja, ki jih je pridobil z disekcijami na živalih.[7] Z vivisekcijami na živalih se je uvrstil med ene prvih eksperimentalnih fiziologov.[9] Galenove anatomske skice, ki so temeljile predvsem na anatomiji psov, so postale praktično edini anatomski učbenik, ki se je uporabljal nadaljnjih tisoč let. Renesančnim zdravnikom je bilo njegovo dela dolgo poznano le preko arabske medicine, dokler ga niso prevedli neposredno iz grščine v latinščino.[10]

Za začetnika sodobne znanstvene anatomije velja Andreas Vesalius (1514–1564).[11] Vesalius, ki je študiral medicino, je spoznal, da Galenova anatomija ne temelji na humani sekciji ter začel, verjetno leta 1540, sistematično primerjati vse Galenove trditve z rezultati svojih sekcij. Avgusta leta 1542 je končal svoje veliko delo in ga pripravil za natis v sedmih knjigah z naslovom De humani corporis fabrica libri septem (O zgradbi človeškega telesa v sedmih knjigah). Vesaliusovo delo je pomenilo revolucionarni prispevek k anatomiji 16. stoletja in njegova knjiga je ostala anatomski učbenik še nadaljnjih dvesto let.[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ O.D.E. 2nd edition 2005
  2. ^ 2,0 2,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5505720/anatomija?query=anatomija&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 5. 2016.
  3. ^ Merriam Webster Dictionary
  4. ^ "Introduction page, "Anatomy of the Human Body". Henry Gray. 20th edition. 1918". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 March 2007. Pridobljeno dne 19 March 2007. 
  5. ^ Arráez-Aybar et al. (2010). Relevance of human anatomy in daily clinical practice. Annals of Anatomy-Anatomischer Anzeiger, 192(6), 341–348.
  6. ^ "Anatomy". The Free Dictionary. Farlex. 2007. Pridobljeno dne 8. 8. 2013. 
  7. ^ 7,0 7,1 Hutton, Vivien. "Galen of Pergamum". Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD. Pridobljeno dne 13. 5. 2014. 
  8. ^ Charon NW, Johnson RC, Muschel LH (1975). "Antileptospiral activity in lower-vertebrate sera". Infect. Immun. 12 (6): 1386–1391. PMC 415446. PMID 1081972. 
  9. ^ Brock, Arthur John (translator) Galen. On the Natural Faculties. Edinburgh, 1916. Introduction, page xxxiii.
  10. ^ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Boas ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  11. ^ "Warwick honorary professor explores new material from founder of modern human anatomy". Press release. University of Warwick. Pridobljeno dne 8. 7. 2013. 
  12. ^ Zupanič Slavec Z. Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas. Proteus 77/8, april 2015, str. 342-351.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]