Biokemija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Biokemija se ukvarja s strukturo in funkcijo celičnih sestavin, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati, lipidi, nukleinske kisline in druge biomolekule. V zadnjem času se biokemija ukvarja bolj specifično s kemijskimi reakcijami, ki jih katalizirajo encimi, ter z lastnostmi beljakovin.

Biokemija celične presnove je bila izčrpno opisana. Druge veje biokemije vključujejo genetski kod (DNK, RNK), sintezo beljakovin, transport prek celične membrane ter prenos signalov.

Razvoj biokemije[uredi | uredi kodo]

Kot zametke biokemije lahko štejemo odkritje prvega encima, diastaze (Anselme Payen, 1833). Leta 1828 je Friedrich Wöhler objavil članek o sintezi sečnine, s katerim je dokazal, da je mogoče tudi organske spojine ustvariti umetno, izven organizma. K hitremu razvoju biokemije so, posebej v 20. stoletju, pripomogle tehnike, kot so kromatografija, rentgensko sipanje, jedrska magnetna resonanca, označevanje z radioizotopi, elektronska mikroskopija in simulacije molekulske dinamike. Te tehnike so omogočile odkritje in podrobno analizo številnih molekul in presnovnih poti v celici, kot so glikoliza in Krebsov cikel.

Dandanes se izsledki biokemije uporabljajo na številnih področjih od genetike do molekularne biologije in od poljedelstva do medicine. Ena prvih praktičnih rab biokemijskih procesov je bila verjetno uporaba kvasovk pri vzhajanju kruha, kar so poznali že pred 5000 leti.

Sistematska povezava med biokemijo, genetiko in molekularno biologijo[uredi | uredi kodo]

Raziskave v biokemiji uporabljajo specifične tehnike, ki so značilne le za biokemijo, vendar se kljub temu povezuje tudi s tehnikami in idejami iz genetike, molekularne biologije in biofizike. Nikoli ni bilo čisto jasne meje med temi področji, vsebino in tehnikami, vendar so člani vsakega področja zelo natančno določili in sistematizirali te pojme.

Biokemija proučuje področje kemijskih substanc v življenjskih procesih, ki se pojavljajo v živih organizmih.

Genetika je področje, ki proučuje različne genetske razlike med organizmi. Po navadi se ukvarja tudi z genskimi napakami, mutacijami ...

Molekularna biologija je področje preučevanja biomolekul - kako se le-te sintetizirajo, prepisujejo in prevajajo v genski material. Glavni cilj molekularne biologije je preučitev prepisovanja genskega materiala v RNK ter prevajanje le-te v beljakovine.

Področja[uredi | uredi kodo]

Biokemija se načeloma ukvarja s kemijo snovi, ki jih lahko razvrstimo v nekaj velikih kategorij:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]