Tirozin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tirozin
Formula za okostje L-izomera
TYROSINE1.png
IUPAC-ime (S)-tirozin
Druga imena L-2-amino-3-(4-hidroksifenil)propanojska kislina
Identifikatorji
Številka CAS 60-18-4
PubChem 1153
DrugBank DB03839
ChEBI 58315
SMILES
ChemSpider 5833
Lastnosti
Molekulska formula C9H11NO3
Molska masa 181,19 g mol−1
Nevarnosti
NFPA 704
NFPA 704.svg
1
1
0
 
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Tirozin (Tyr ali Y) [1] ali 4-hidroksifenilalanin, je ena od 22 aminokislin, ki jih celice potrebujejo za sintezo beljakovin. Gre za ne-esencialno aminokislino s polarno stransko skupino. Njena kodona sta UAC in UAU. Ime »tirozin« izvira iz grškega TYROS, kar pomeni sir: snov je leta 1846 v kazeinu, beljakovini v sirih, odkril in poimenoval nemški kemik Justus von Liebig.[2][3] Imenuje se tirozil, kadar je govora o funkcionalni skupini ali stranski verigi. Tirozin je hidrofobna aminokislina.

Funkcije[uredi | uredi kodo]

Poleg tega, da je proteinogenska aminokislina, ima tirozin posebno vlogo zaradi fenolne funkcionalnosti. Najti ga je v beljakovinah, ki sodelujejo v procesih signalizacije. Deluje kot sprejemnik fosfatnih skupin, ki jih prenašajo encimi kinaze (tako imenovane receptorske tirozin kinaze). Fosforilacija hidroksilne skupine spremeni aktivnost tarčnega proteina.

Tirozinski ostanek igra pomembno vlogo tudi v fotosintezi. V kloroplastih (fotosistem II), deluje kot donor elektronov pri redukciji oksidiranega klorofila. V tem procesu izgubi proton s svoje fenolne hidroksilne skupine. Radikal nato v fotosistemu II reducirajo štirje osrednji manganovi grozdi.

Prehranske potrebe in viri[uredi | uredi kodo]

Priporočeni dnevni vnos za fenilalanin in tirozin znaša 25 mg na kilogram telesne mase.[4] Za osebo z maso 70 kilogramov pomeni to 1750 mg (fenilalanina + tirozina).

Tirozin, ki se tudi lahko sintetizira v telesu iz fenilalanina, je na voljo v številnih živilih z visoko vsebnostjo beljakovin, kot so piščančje in puranje meso, ribe, mleko, jogurt, skuta, sir, arašidi, mandlji, bučna in sezamova semena, sojini izdelki, avokado ter banane.[5] Tako vsebuje npr. jajčni beljak 250 mg snovi na jajce,[4] mesni izdelki, kot so pusta govedina / jagnjetina / svinjina / losos / piščančje/ puranje meso pa približno 12 mg/g [4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature (1983). "Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides". Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology. Pridobljeno dne 2007-05-17. 
  2. ^ "Tyrosine". The Columbia Electronic Encyclopedia, 6th ed. Infoplease.com — Columbia University Press. 2007. Pridobljeno dne 2008-04-20. 
  3. ^ Douglas Harper (2001). "Tyrosine". Online Etymology Dictionary. Pridobljeno dne 2008-04-20. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Top 10 Foods Highest in Tyrosine
  5. ^ "Tyrosine". University of Maryland Medical Center. Pridobljeno dne 2011-03-17. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]