Pojdi na vsebino

Valin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Valin
Imena
IUPAC ime
valin
Druga imena
2-amino-3-metilbutanojska kislina
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ECHA InfoCard 100.000.703
  • CC(C)C(N)C(=O)O
Lastnosti
C5H11NO2
Molska masa 117,15 g·mol−1
Gostota 1,316 g/cm3
Tališče 298 °C (razpade)
topljiv
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Valin (okrajšano kot Val ali V)[2] je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)2. L-valin je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki tvorijo beljakovine v človeškem organizmu). Kodoni, ki zapisujejo valin, so GUU, GUC, GUA in GUG. Valin je nepolarna esencialna aminokislina; človeško telo jo mora pridobiti s hrano (predvsem s skuto, ribami, perutnino, lešniki, sezamovimi seme in lečo).

Poleg izolevcina in levcina spada valin med aminokisline z razvejano verigo. Poimenovan je po rastlini valeriana (slovensko zdravilna špajka ali baldrijan).

Pri anemiji srpastih celic se v hemoglobinu valin nahaja na mestih, kjer bi se morala nahajati glutaminska kislina. Slednja je hidrofilna, valin pa hidrofoben, zato se pri omenjeni bolezni hemoglobin napačno zvije.

Biosinteza

[uredi | uredi kodo]

Izolevcin je esencialna aminokislina in ga torej živalski organizmi ne sintetizirajo in ga morajo pridobiti s hrano, predvsem v obliki beljakovin. V rastlinah in mikroorganizmih se sintetizira v več korakih iz piruvične kisline. Začetna pot je ista kot pri biosintezi levcina. Intermediat α-ketovalerat se reduktivno aminira z glutamatom. Encimi, ki so vključeni v biosintezno pot valina, so:[3]

  1. acetolaktat-sintaza
  2. acetohidroksikislinska izomeroreduktaza
  3. dihidroksikislinska dehidrataza
  4. valin-aminotransferaza
  1. Predloga:RubberBible62nd.
  2. IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature. »Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides«. Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology etc. Pridobljeno 17. maja 2007.
  3. Nelson, D. L.; Cox, M. M. (2000). Lehninger principles of Biochemistry (3 izd.). Worth Publishing: New York. COBISS 992648. ISBN 1-57259-153-6.