Valin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Valin
L-valine-skeletal.svg
L-valine-3D-sticks.png
IUPAC-ime valin
Druga imena 2-amino-3-metilbutanojska kislina
Identifikatorji
Številka CAS 516-06-3,
72-18-4 (L-izomer)
640-68-6 (D-izomer)
PubChem 1182
EC-number 208-220-0
SMILES
Lastnosti
Molekulska formula C5H11NO2
Molska masa 117,15 g mol−1
Gostota 1,316 g/cm3
Tališče

298 °C (razpade)

Topnost (voda) topljiv
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Valin (okrajšano kot Val ali V)[1] je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)2. L-valin je ena od 20 proteinogenih aminokilin(ki tvorijo beljakovine v človeškem organizmu). Kodoni, ki zapisujejo valin, so GUU, GUC, GUA in GUG. Valin je nepolarna esencialna aminokislina; človeško telo jo mora pridobiti s hrano (predvsem s skuto, ribami, perutnino, lešniki, sezamovimi seme in lečo).

Poleg izolevcina in levcina spada valin med aminokisline z razvejano verigo. Poimenovan je po rastlini valeriana (slovensko zdravilna špajka ali baldrijan).

Pri anemiji srpastih celic se v hemoglobinu valin nahaja na mestih, kjer bi se morala nahajati glutaminska kislina. Slednja je hidrofilna, valin pa hidrofoben, zato se pri omenjeni bolezni hemoglobin napačno zvije.

Biosinteza[uredi | uredi kodo]

Izolevcin je esencialna aminokislina in ga torej živalski organizmi ne sintetizirajo in ga morajo pridobiti s hrano, predvsem v obliki beljakovin. V rastlinah in mikroorganizmih se sintetizira v več korakih iz piruvične kisline. Začetna pot je ista kot pri biosintezi levcina. Intermediat α-ketovalerat se reduktivno aminira z glutamatom. Encimi, ki so vključeni v biosintezno pot valina, so:[2]

  1. acetolaktat-sintaza
  2. acetohidroksikislinska izomeroreduktaza
  3. dihidroksikislinska dehidrataza
  4. valin-aminotransferaza

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature. "Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides". Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology etc. Pridobljeno dne 17. 5. 2007. 
  2. ^ Nelson, D. L.; Cox, M. M. »Lehninger, Principles of Biochemistry« 3rd Ed. Worth Publishing: New York, 2000. ISBN 1-57259-153-6.