Valin
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| IUPAC ime
valin
| |||
| Druga imena
2-amino-3-metilbutanojska kislina
| |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
| ECHA InfoCard | 100.000.703 | ||
PubChem CID
|
|||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| Lastnosti | |||
| C5H11NO2 | |||
| Molska masa | 117,15 g·mol−1 | ||
| Gostota | 1,316 g/cm3 | ||
| Tališče | 298 °C (razpade) | ||
| topljiv | |||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Valin (okrajšano kot Val ali V)[2] je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)2. L-valin je ena od 20 proteinogenih aminokilin(ki tvorijo beljakovine v človeškem organizmu). Kodoni, ki zapisujejo valin, so GUU, GUC, GUA in GUG. Valin je nepolarna esencialna aminokislina; človeško telo jo mora pridobiti s hrano (predvsem s skuto, ribami, perutnino, lešniki, sezamovimi seme in lečo).
Poleg izolevcina in levcina spada valin med aminokisline z razvejano verigo. Poimenovan je po rastlini valeriana (slovensko zdravilna špajka ali baldrijan).
Pri anemiji srpastih celic se v hemoglobinu valin nahaja na mestih, kjer bi se morala nahajati glutaminska kislina. Slednja je hidrofilna, valin pa hidrofoben, zato se pri omenjeni bolezni hemoglobin napačno zvije.
Biosinteza[uredi | uredi kodo]
Izolevcin je esencialna aminokislina in ga torej živalski organizmi ne sintetizirajo in ga morajo pridobiti s hrano, predvsem v obliki beljakovin. V rastlinah in mikroorganizmih se sintetizira v več korakih iz piruvične kisline. Začetna pot je ista kot pri biosintezi levcina. Intermediat α-ketovalerat se reduktivno aminira z glutamatom. Encimi, ki so vključeni v biosintezno pot valina, so:[3]
- acetolaktat-sintaza
- acetohidroksikislinska izomeroreduktaza
- dihidroksikislinska dehidrataza
- valin-aminotransferaza
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Predloga:RubberBible62nd.
- ↑ IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature. "Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides". Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology etc. Pridobljeno 17. 5. 2007.
- ↑ Nelson, D. L.; Cox, M. M. (2000). Lehninger principles of Biochemistry (3 izd.). Worth Publishing: New York. COBISS 992648. ISBN 1-57259-153-6.