Ribe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Riba)
Skoči na: navigacija, iskanje
Ribe
(parafiletska skupina)
Jata rib v akvariju
Jata rib v akvariju
Morski pes kitovec, največja riba na svetu
Morski pes kitovec, največja riba na svetu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Vključujoče skupine
glenavice,
piškurji, morski psi,
pljučarice
Izključujoče skupine

Tetrapoda

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju. Ribe so najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst teh rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev (dvoživk, plazilcev, ptičev, sesalcev) skupaj. Imajo parne plavuti ter sluzasto kožo z luskami. Njihovo telo je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje vodnega upora. Parne plavuti so prsne in trebušne, neparne pa repna, podrepna in hrbtna. Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v Evropi. Najmanjša vrsta rib je Paedocypris progenetica, katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 mm, največji morski pes pa zraste do 21 m in tehta do 25 ton.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin oceanov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije sonce do toplih vrelcev, v katerih temperatura vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjneost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih jezerih do nadmorskih višin 4572 m (jezero Titikaka).

Telesna zgradba[uredi | uredi kodo]

Zunanja telesna zgradba vrste Lampanyctodes hectoris
(1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)

Glede na sestavo ogrodja rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice škržni poklopec, zato posamezne škržne reže pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi ribji mehur, ki ga uporabljajo za nadzorovanje plovnosti, torej je hidrostatski organ.

Izločala so enostavne ledvice, krvni obtok je enojen. Srce je zgrajeno iz enega preddvora in prekata. Ribe imajo dokaj dobro razvita čutila. Uho je le notranje, oko pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, mišice primikajo in odmikajo lečo od mrežnice. Ribe imajo posebno čutilo pobočnico, vidno kot črto na boku ribe, s katero zaznavajo premikanje vode.

Škrge[uredi | uredi kodo]

Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh žrela. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani filamenti. Vsak filament je zgrajen iz mreže kapilar, z veliko površino, na kateri se lahko kisik in ogljikov dioksid izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo morski pes ali pa piškur, imajo na škrgah več odprtin. kostnice imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje operkulum.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Razmnoževanju rib pravimo drst, gre za zunanjo oploditev. So ločenih spolov. Samice v vodo sprostijo jajca - ikre, ki jih samec kasneje osemeni. Iz oplojenih iker se razvijejo mladice. Ikre nekaterih rib, denimo jesetra, so cenjena delikatesa, imenovana kaviar. Nekatere ribe so živorodne (morski psi), te imajo notranjo oploditev.

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Ribe niso naravna skupina (klad), saj so se iz njih razvili vsi ostali četveronožci, in rang razreda (Classis Pisces), ki jim ga pripisujejo starejša taksonomska dela, v sodobni razvrstitvi ni veljaven. Danes živeče ribe delimo v dve glavni skupini, hrustančnice in kostnice, ki jih združujemo v skupino rib čeljustnic, poleg njih pa med ribe uvrščamo tudi piškurje, primitivne predstavnike vretenčarjev, ki sodijo med brezčeljustnice. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti - hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično.

Pomembni pripadniki hrustančnic so morski psi in skati. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja dentin, so se kasneje razvili zobje sesalcev.

Ribe so razporejene v sledečih glavnih skupinah:

Pomen za človeka[uredi | uredi kodo]

Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. Japonski) predstavlja ribje meso poglavitni vir beljakovin živalskega izvora. Človek se z ribištvom ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v ribogojnicah) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006[1]). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in populaciji teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij[2][3], poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem habitatov (npr. morskega dna) in vnašanjem tujerodnih vrst. Rdeča lista IUCN (International Union for Conservation of Nature - Mednarodno združenje za ohranitev narave) iz leta 2006 navaja 1,173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.[4] Med njimi je najti polenovko,[5] Cyprinodon diabolis,[6] koelakante,[7] in velikega belega morskega psa.[8] Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5 x 3,5 x 3 m.[9]

V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije alergija na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. vegetarijanci). Krščanska cerkev rib ne smatra za meso, zaradi česar se ob petkih in zapovedanih postih, ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge religije štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Yearbooks of Fishery Statistics - World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc. Fishery information, data and statistics unit, FAO OZN. Pridobljeno 9.10.2008.
  2. ^ (5.1.2007) Call to halt cod 'over-fishing'. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.
  3. ^ (26.1.2007) Tuna groups tackle overfishing. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.
  4. ^ "Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)". iucnredlist.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 June 2006. Pridobljeno dne 18 January 2006. 
  5. ^ "Gadus morhua (Atlantska polenovka)". Iucnredlist.org. Pridobljeno dne 21 May 2011. 
  6. ^ "Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)". Iucnredlist.org. Pridobljeno dne 21 May 2011. 
  7. ^ "Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)". Iucnredlist.org. Pridobljeno dne 21 May 2011. 
  8. ^ "Carcharodon carcharias (Great White Shark)". Iucnredlist.org. Pridobljeno dne 21 May 2011. 
  9. ^ Helfman, Collette & Facey 1997, str. 449–450

Glej tudi[uredi | uredi kodo]