Drst

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zlate ribice pri drstitvi

Drst je izraz za parjenje pri ribah. To je čas, ko ribe odlagajo svoje spolne produkte in je odvisen od mnogo dejavnikov okolja (temperatura, svetloba, motnost vode, hitrost toka...). Vsi ti dejavniki vplivajo na hormone rib in povzročijo zorenje njihovih spolnih celic.

Glede na čas drsti ločimo tri večje skupine rib

Drst lahko poteka na prostoru, kjer se ribe zadržujejo celo življenje, lahko pa se ribe za to priložnost selijo na bolj ali manj oddaljene dele vodotokov, kjer je podlaga ustrezna. Nekatere vrste se drstijo v parih (lipan, postrv, smuč, sulec ...), druge pa v jatah (podust, mrena, klen ...). Večina rib se drsti vedno na istih krajih (drstiščih), po drsti pa večina vrst zapusti svoje ikre, ki jih bodisi prilepijo na različne vodne objekte, bodisi »stresejo« v prej pripravljene jamice.

Drstišče plave ribe ob grebenu
Drstišče Lipana na Idrijci
Drstišče soške postrvi na Idrijci

Uvod[uredi | uredi kodo]

Drst imenujemo paritveni ciklus, ko se ribe razmnožujejo. Nekatere vrste rib se drstijo spomladi, poleti, nekatere vrste v jeseni ali pozimi, pa tudi večkrat na leto. Obstaja več načinov drstenja, najpogostejša sta dva načina razmnoževanja. V prvi metodi ribja samica odloži ikre, ki jih nato samec oplodi s spermo in nato skupaj čuvata zarod do te mere, da se ta lahko sam brani in hrani. Drugi način pa je, da samec preko analnih žlez oplodi samico, ki nato izleže žive mladice (živorodne vrste rib).

Seksualne strategije[uredi | uredi kodo]

Samec in samica[uredi | uredi kodo]

Tak način drstenja imenujemo, ko se en samec drsti izključno z eno samico. To imenujemo tudi parno drstenje, zato se tukaj drsti izkjlučno par med sabo in se ne mešajo z drugimi pari. S takim načinom drstenja se drsti zelo malo rib, zato je taka drst zelo redka. Par, ki nato dobi naslednike, jih močno brani pred drugimi plenilci. Tak način drstenja imenujemo tudi monogamy.

Samec in več samic[uredi | uredi kodo]

Je postopek drstenja, ko posamezen samec dobi izključne pravice drstenja z več samicami. Samec vidno brani samice od drugih samcev in tudi brani mesto kjer poteka drstenje. Samice same izberejo več samcev, ki med seboj tekmujejo, kdo bo prišel do plemenske samice. Drugi način je, ko samci poiščejo jato z več samicami in vsak samec se nato naslanja na vsako drugo samico in na podlagi teh stikov nato samica zbere svojega samca s katerim želi oploditi svoja jajčeca. Tak način drstenja imenujemo polygyny.

Samica in več samcev[uredi | uredi kodo]

Obstaja obred, ko si posamezne samice pridobijo pravice drstenja z več samci. Samci so pri nekaterih ribjih vrstah v morju veliko manjši od samic. Ko pridejo v stik s samico jo grizljajo po njeni koži, in s tem sprožijo boikemijski odziv encimov iz posebnih celic v njihovih ustih in v telesu samice. Nato sesamci preobrazijo v obliko, ki počasi propada do te mere, da na koncu od njih nastane samo še nekaj spolnih žlez, ki sproščajo spermo kot odziv na hormone v krvni obtok samice, ki ta nato nakazuje sprostitev jajčic. Na tak način se lahko samica drsti z več samci. To imenujemo polyandry.

Več samcev in več samic[uredi | uredi kodo]

Je postopek drstenja, kadar se več samcev nekritično združi z več samicami. Tak način je najbolj pogost način drstenja med ribami. Morda je ravno ta način najbolj obsežen med živalimi, ki se drstijo. Najbolj običajni primeri so to krmne ribe namenjene za potrebe človeštva, ki se zadržujejo v večjih jatah. Tak način drstenja imenujemo polygynandry.

Večspolnik[uredi | uredi kodo]

Je postopek drstenja, ko ima določen posameznik v vrsti tako moške kot ženske spolne organe in lahko izbira med enim in drugim. Tak postopek je pogost pri nevretečarjih, vendar le redko pri vretenčarjih. Tu je lahko vsak posameznik tako samec kot samica. Več primerov je, ko se samica spremeni v samca. To se ponavadi zgodi, ko jata samic odstrani harem samcev, ki jih oblegajo in nato se največje samice v nekaj dneh spremenijo v samce in tako prevzamejo funkcijo manjkajočih samcev.Tak vzorec je najbolj pogost pri ribah, ki se nahajajo v koralnih grebenih, manj pogosti so primeri ko se moški spremeni v samico. Tak način imenujemo Hermaphrodizem.

Obojespolnik[uredi | uredi kodo]

Je postopek drstenja, ki se vsi med samo lahko množijo tako samci kot samice.Te vrste obstajajo v nekaterih povodjih na Portugalskem in v Španiji. Obstoj te vrste potencialno kopleksnega sistema za drstenje pri ribah so nastale kot hibrid med dvema vrstama. To so zelo redke vrste.

Nevarno[uredi | uredi kodo]

Da pa lahko ribe in ostala bitja voda sploh živijo v rekah in morju je pa zelo pomembna kakovost vode. Raki in ribe so prvi, ki opozorijo, da se z vodo v kateri živijo dogaja nekaj nenavadnega. Največkrat ima to katastrofalne posledice kot je pogin rib in rakov. Primeri onesnaženja so različni. V večini primerov se pogin rib zgodi v sušnih obdobjih, ko so pretoki rek nizki in tako je v vodi manj kisika, nekateri deli se pa celo posušijo in tako ribam zmanjka kisika, ki nato privede do pogina. Zelo nevarna je tudi gnojnica, ki jo poljedelci spuščajo v reke in ima katastrofalne posledice. Gnojnica je nevarna, ker vsebuje dušik in če je koncentracija gnojnice v reki velika, to privede do pogina rib. Zelo znan pogin rib in velika ekološka škoda je bil leta 1954 v Idriji. Iz tamkajšnjega rudnika, kjer so kopali živo srebro je velika povodenj odnesla izpod rudniške žgalnice velike količine prežgane rude, ki je skupaj z drugimi odpadki pomorila praktično vse ribe in druga živa bitja v Idrijci. V morjih in oceanih pa predstavljajo največjo nevarnost razlitje nafte. To se zgodi ob nesrečah na naftnih ploščadih ali na ladjah kjer nafto prevažajo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]