Ogrica

Ogrica
Ohranitveno stanje
najmanj ogrožen  (IUCN 3.1)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red:	Cypriniformes (krapovci)
Družina:	Leuciscidae (klenovci)
Poddružina:	Leuciscinae
Rod:	Vimba
Vrsta:	V. vimba
Dvočlensko ime
Vimba vimba (Linnaeus, 1758)
Sinonimi
Cyprinus vimba Linnaeus, 1758 Abramis vimba (Linnaeus 1758) Cyprinus zerta Leske, 1774 Cyprinus vimpa Strøm, 1784 Cyprinus serta Shaw, 1804 Cyprinus carinatus Pallas, 1814 Abramis frivaldszkyi Heckel, 1843 Leuciscus parvulus Valenciennes, 1844 Abramis elongatus Valenciennes, 1844 Abramis nordmannii Dybowski, 1862: Abramis elongatus var. asianus Steindachner, 1897 Vimba vimba bergi Velikokhatko, 1940

Ogrica tudi sivka (znanstveno ime Vimba vimba) je evropska sladkovodna riba iz družine klenovcev (Leuciscidae).

Opis

Ogrica ima visoko, bočno močno stisnjeno telo s podolgovato glavo s podstojnimi usti, ki se zožujejo v značilen »gobček«. Luske so pri ogrici različne velikosti, pri glavi so drobne, ob pobočnici pa velike. Po zgornji strani telesa je ogrica sivo-modre barve, enake barve sta tudi hrbtna in repna plavut, ostale pa so rumenkaste barve, le ob korenu so temnejših odtenkov. Ob drsti postane zgornja stran skoraj povsem črna, plavuti in škržni poklopci pa postanejo živo oranžne barve.

Ogrica spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drsti pa se od marca do aprila v podobnem okolju kot podust, torej v čistih predelih rečne struge, kjer ni mulja ali peska. V času drsti se, sicer samotarska riba, združuje v velike jate. Samica odlaga lepljive ikre (od 80.000 do 300.000) na rečna tla.

Ogrica zraste do 50 cm (običajno le med 20 in 30 cm) in lahko doživi do 15 let. Njena glavna hrana so razni talni nevretenčarji.

Razširjenost

Življenjsko okolje ogrice so srednji tokovi rek (mrenski ali ploščičev pas) ali čista jezera. Razširjena je od porečja Elbe na zahodu pa vse do Kaspijskega jezera na vzhodu. Na severu je razširjena do južne Švedske in Finske in na jugu do donavskega in vardarskega porečja, vendar le v rekah, ki se izlivajo v Črno morje. V Sloveniji naseljuje Savo, Dravo, Muro, Krko, Kolpo ter Sotlo in dele Ljubljanice.