Kaspijsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero - pogled na jezero iz vesolja
pogled na jezero iz vesolja
Koordinate 40°N 51°E / 40°N 51°E / 40; 51Koordinati: 40°N 51°E / 40°N 51°E / 40; 51
Vrsta jezera brezodtočno, slano, stalno, naravno
Glavni dotoki Volga
Glavni odtoki izhlapevanje
Porečje 3.100.000 km²[1]
Države porečja Azerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija, Turkmenistan
Maks. dolžina 1.220 km[1]
Maks. širina 200–450 km[2]
Površina 271.000 km²[1]
Povp. globina 192 m[2]
Maks. globina 1.025 m[1]
Količina vode 78.200 km³[1]
Zadrževalni čas vode 250 let
Gladina (n.m.) -28 m[1]
Otoki mnogo, skupno pribl. 2.050 km²[2]
Naselja Baku (Azerbejdžan), Rašt (Iran), Aktau (Kazahstan), Mahačkala (Rusija), Turkmenbaši (Turkmenistan)
Reference [1][2]

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope. Je največje območje celinskega vodovja na Zemlji, s površino 271.000 km², kar predstavlja skoraj petino vse celokupne površine jezer na Zemlji.[1]

Različni viri ga označujejo bodisi za največje jezero na svetu, bodisi za morje,[3] kar ima poleg povsem jezikovnih tudi pravne posledice. Zgodovinsko je zaradi svoje velikosti veljalo za morje, kar odražajo imena v jezikih vseh narodov, ki živijo v okolici.[4][Op. 1] Voda je polslana, pri čemer se slanost različnih delov jezera razlikuje in ni posledica vsebnosti natrijevega klorida, pač pa natrijevega sulfata in drugih soli. Po drugi strani nima povezave s svetovnimi oceani.[1]

Kaspijsko jezero obkrožajo Rusija, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan in Kazahstan. Razrešitev pravnega statusa otežujejo nestabilna politična situacija v celotni regiji in vprašanja gospodarskega izkoriščanja kaspijskega bazena, predvsem bogatih zalog nafte ter zemeljskega plina. V času Sovjetske zveze je bil v veljavi dogovor z Iranom, po katerem je imelo status jezera, kar je pomenilo, da je bilo celoti razdeljeno med njiju glede na dolžino obal. Po razpadu Sovjetske zveze je sledilo dvajsteletno obdobje ozemeljskih sporov za nadzor nad viri, leta 2018 pa so vse vpletene države podpisale Konvencijo o pravnem statusu Kaspijskega jezera, po kateri ima površina status notranjega morja, s 15 milj širokim pasom teritorialnih voda in dodatnih 10 milj ekskluzivne ribolovne cone, dlje od obale pa so mednarodne vode kot jih določa Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Po drugi strani je ostala razdelitev dna odprta za dvostranske dogovore med državami, tako da pravno zdaj ni ne povsem morje, ne povsem jezero.[6]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kaspijsko jezero je podolgovate oblike, razpotegnjeno približno v smeri sever–jug v dolžini 1200 km, povprečna širina pa je približno 320 km. S površino 0,4 milijona km² predstavlja skoraj petino vse površine zaprtih vodnih teles na Zemlji. Vsebuje približno 50 otokov s skupno površino nekaj več kot 2000 km². Večina je majhnih, največji med njimi je Čečen (122 km²).[7] Morfološko ga običajno delimo na tri dele:

  • Severni del je najplitvejši in geološko najstarejši, del tektonske depresije v t. i. Ruski platformi iz predkambrija, ki so jo preoblikovale reke s svojimi nanosi. Obalo tvorijo delte glavnih pritokov, ki tvorijo obsežna mokrišča, sledi nekdanjih delt pa so vidne tudi po dnu. Povprečna globina je le 4,4 m.[2][7]
  • Srednji del ima povprečno globino 192 m in je najožji. Dno na tem delu tvori zapleten stik tektonskih plošč. Zahodne obale so višje, tu se izlivajo dodatni pritoki, kot sta Terek in Samur. Na vzhodu so obale bistveno nižje in razčlenjene z dolgimi polotoki, tu se nahaja laguna Kara Bogaz, ki je največji zaliv Kaspijskega morja.[2][7]
  • Južni del je najgloblji (povprečna globina 344 m, največja globina 1025 m) in prav tako močno razčlenjen, posledica procesov gubanja, ki so ustvarili Kavkaz na zahodu in so predvsem na meji med srednjim ter južnim delom še vedno aktivni. Dno predstavlja več kilometrov debela plast sedimentov, ki prekrivajo starodavne kamnine nekdanje oceanske skorje. Ob celotni zahodni in južni obali se razteza iransko gorovje Alborz, vzhodna obala pa je spet nizka.[2][7]

Glavna pritoka jezera sta Volga (približno 80 % pritoka) in reka Ural, poleg njiju pa še okoli 130 manjših rek, ki zbirajo vode iz povodja s približno desetkratno površino jezera.[2] Kaspijsko jezero nima naravnih odtokov. Tako deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. Gladina jezera redno niha, včasih v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino. V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, potem pa se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre.

Na spremembo gladine vpliva predvsem količina padavin v porečju reke Volge. Padavine na tem območju so zelo povezane s kroženjem Atlanskega toka, zato je Kaspijsko jezero pomemben vir za preučevanje globalnih podnebnih sprememb.

Mesta v bližini[uredi | uredi kodo]

Večja mesta v bližini Kaspijskega jezera:

Kaspijsko jezero iz Bakuja, Azerbajdžan
Stenjka Razin Kaspijsko jezero (Vasilij Surikov)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V antiki so ga imenovali Hirkansko morje. Druga starejša poimenovanja Kaspijskega jezera so Mazandaransko morje, Hazarsko morje in Hvalisiansko morje.

Zgodovinska mesta in pokrajine v okolici jezera:

Favna[uredi | uredi kodo]

Kaspijsko jezero ima pomemben delež pri lovu na jesetre (iz iker jesetrov izdelujejo kaviar). Prekomerno ribarjenje je že močno ogrozilo naravno populacijo, zato naravovarstveniki zahtevajo omejitev lova, dokler se populacija ne obnovi.

Promet[uredi | uredi kodo]

Na jezeru deluje mnogo trajektnih povezav, med njimi:

  • povezava med Turkmenbašijem in Bakujem

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Uveljavljen slovenki eksonim je za razliko od tega Kaspijsko jezero.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 Fairbridge, Rhodes W.; Bengtsson, Lars (2012). "Asia, Lakes review". V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 69–73. ISBN 978-1-4020-5616-1. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Bolgov, Mikhail V. (2012). "Caspian Sea". V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 136–141. ISBN 978-1-4020-5616-1. 
  3. ^ "ESA: Observing the Earth – Earth from Space: The southern Caspian Sea". Evropska vesoljska agencija. Pridobljeno dne 2018-08-19. 
  4. ^ Zimnitskaya, Hanna; von Geldern, James (2011). "Is the Caspian Sea a sea; and why does it matter?". Journal of Eurasian Studies 2 (1): 1–14. doi:10.1016/j.euras.2010.10.009. 
  5. ^ Kladnik, Drago; Ciglič, Rok; Hrvatin, Mauro; Perko, Drago; Repolusk, Peter; Volk, Manca (2013). Slovenski eksonimi. Ljubljana: Založba ZRC. str. 117. COBISS 264766976. ISBN 978-961-254-412-6. 
  6. ^ "Is the Caspian a sea or a lake?". The Economist. 2018-08-16. Pridobljeno dne 2018-08-19. 
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 "Caspian Sea". Britannica Online. Pridobljeno dne 2018-09-21. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]