Donava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Koordinati: 45°13′3″N 29°45′41″E / 45.21750°N 29.76139°E / 45.21750; 29.76139
Donava
River
Donava kot mejna reka med krajema Esztergom (Madžarska) in Štúrovo (Slovaška)
Države Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Srbija, Romunija, Moldavija, Ukrajina, Bolgarija
Mesta Ulm, Ingolstadt, Regensburg, Linz, Dunaj, Bratislava, Győr, Budimpešta, Dunaújváros, Vukovar, Novi Sad, Zemun, Pančevo, Beograd, Drobeta Turnu-Severin, Vidin
Primary source Breg
 - Nahajališče Martinskapelle, Schwarzwald, Nemčija
 - Nadmorska višina 1.078 m
 - Dolžina 2.860 km (1.777 mi)
 - Koordinate 48°05′44″N 08°09′18″E / 48.09556°N 8.15500°E / 48.09556; 8.15500
Drugi izvir Brigach
 - Nahajališče St. Georgen, Schwarzwald, Nemčija
 - elevation 940 m
 - Dolžina 2.860 km (1.777 mi)
 - koordinate 48°06′24″N 08°16′51″E / 48.10667°N 8.28083°E / 48.10667; 8.28083
Source confluence
 - lokacija Donaueschingen
 - koordinate 47°57′03″N 08°31′13″E / 47.95083°N 8.52028°E / 47.95083; 8.52028
Ustje Delta Donave
 - koordinate 45°13′3″N 29°45′41″E / 45.21750°N 29.76139°E / 45.21750; 29.76139
Dolžina 2.860 km (1.777 mi)
Porečje 801.463 km2
Pretok za tik pred delto
 - povprečje 7.000 m3/s (247.203 cu ft/s)
Pretok drugje (povprečje)
 - Passau 580 m3/s (20.483 cu ft/s)
30km pred krajem
 - Dunaj 1.900 m3/s (67.098 cu ft/s)
 - Budimpešta 2.350 m3/s (82.989 cu ft/s)
 - Beograd 4.000 m3/s (141.259 cu ft/s)
Porečje Donave
Zbirka: Danube

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije, nakar teče 2850 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

S svojim tokom skozi osrčje Evrope ima osrednji zgodovinski, gospodarski in kulturni pomen za srednje- in vzhodnoevropske narode. V njenem porečju živi okrog 81 milijonov ljudi, ki njene vode izkoriščajo za kmetijstvo in industrijo, v preteklih tisočletjih pa je bila pomembna predvsem kot koridor za migracije in naravna meja.[1][2]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime Donava, katerega različice uporabljajo tudi v drugih jezikih (nemško Donau, madžarsko Duna, romunsko Dunărea, slovaško Dunaj itd.) verjetno izvira od Keltov, ki so v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št. zasedli ozemlje v zgornjem toku. Reko so častili kot prinašalko življenja in smrti ter vez z onstranstvom. V njihovem jeziku je beseda »danu« pomenila »tok« - iz istega korena izhajajo tudi imena nekaterih drugih evropskih rek, kot so Don, Dnjeper in Dnjester.[2]

V Heziodovih in Herodotovih izapisih se pojavlja tudi pod imenom (H)Istrion, vendar je prišlo v splošno rabo keltsko ime, ki so ga prevzeli Rimljani.[2]

Geografija[uredi | uredi kodo]

V svojem toku reka prečka ozemlje desetih držav: Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Romunija, Moldavija in Ukrajina. Njeno porečje v skupni velikosti okrog 800.000 km² je na ozemlju teh in dodatnih devetih držav, to so Bosna in Hercegovina (4,8 %), Hrvaška (4,5 %), Češka (2,6 %), Slovenija (2,2 %), Švica (0,32 %), Italija (0,15 %), Poljska (0,09 %) in Albanija (0,03 %).[1]

Večji pritoki so: Iller - Lech - Regen - Isar - Inn - Aniža - Morava - Leitha - Váh - Hron - Ipel - Sió - Drava - Vuka - Tisza - Sava - Tamiš - Velika Morava - Caraş - Jiu - Iskar - Olt - Vedea - Argeş - Ialomiţa - Siret - Prut.

Mesta ob reki[uredi | uredi kodo]

Donava teče skozi številna večja in manjša mesta, vključno s štirimi glavnimi mesti držav, kar je več kot katerakoli druga reka. Mesta od izvira do izliva so:

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (2007). "Drainage basin of the Black Sea". Our Waters: Joining Hands Across Borders. United Nations Publications. str. 116–151. ISBN 9789211169720. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Sommerwerk, Nike s sod. (2009). "The Danube river basin". V: Tockner, Klement; Uehlinger, Urs; Robinson, Christopher T. Rivers of Europe. Academic Press. str. 75–129. ISBN 9780080919089. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]