Izolevcin
|
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| IUPAC ime
Izolevcin | |||
| Druga imena
2-amino-3-metilpentanojska kislina | |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol) |
|||
| ECHA InfoCard | 100.000.726 | ||
PubChem CID |
|||
CompTox Dashboard (EPA) |
|||
| |||
| Lastnosti | |||
| C6H13NO2 | |||
| Molska masa | 131,18 g·mol−1 | ||
| Sklici infopolja | |||
Izolevcin (okrajšano kot Ile ali I)[1] je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)CH2CH3. Izolevcin je esencialna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo samo ne more proizvesti, zato ga mora prejemati s hrano. Kodoni, ki zapisujejo izolevcin, so AUU, AUC in AUA.
Izolevcin je zaradi ogljikovodikove stranske verige hidrofobna aminokislina. Poleg treonina je izolevcin ena od dveh aminokislin, ki imata v stranski verigi kiralni center. Možni so 4 stereoizomeri, vključno z dvema diastereoizomeroma L-izolevcina. Vendar pa je v naravi prisotna le ena enantiomerna oblika: (2S,3S)-2-amino-3-metilpentanojska kislina.
Biosinteza
[uredi | uredi kodo]Izolevcin je esencialna aminokislina in ga torej živalski organizmi ne sintetizirajo in ga morajo pridobiti s hrano, predvsem v obliki beljakovin. V rastlinah in mikroorganizmih se sintetizira v več korakih iz piruvične kisline in α-ketoglutarata. Encimi, ki sodelujejo v biosintezi izolevcina, so:[2]
Katabolizem
[uredi | uredi kodo]Izolevcin je glukogena in ketogena aminokislina. Po transaminaciji z α-ketoglutaratom se lahko pretvori bodisi v sukcinil-CoA (ki vstopi v cikel trikarboksilnih kislin, kjer se pretvori v oksaloacetat, slednji pa vstopa v glukoneogenezo) bodisi v acetil-CoA (ki vstopi v cikel trikarboksilnih kislin, kjer pride do kondenzacije z oksaloacetatom in nastaja citrat). Pri sesalcih se acetil-CoA ne more pretvoriti nazaj v ogljikohidrat, temveč se porabi za sintezo ketonskih teles ali maščobnih kislin (zato govorimo, da je izolevcin tudi ketogena aminokislina).
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature. »Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides«. Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology etc. Pridobljeno 17. maja 2007.
- ↑ Nelson, D. L.; Cox, M. M. (2000). Lehninger principles of Biochemistry (3 izd.). Worth Publishing: New York. COBISS 992648. ISBN 1-57259-153-6.

