Teoretična kemija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave. V zadnjih letih se je razvoj teoretične kemije usmeril predvsem na področje kvantne kemije (tj. uporabo načel kvantne mehanike za reševenje kemijskih problemov). Teoretično kemija se v glavnem ukvarja z elektronsko strukturo snovi, dinamiko in statistično mehaniko, in vse skupaj v različni meri vključuje v napovedovanje kemijske reaktivnosti. Ostala področja v teoretični kemiji pokrivajo še karakterizacijo snovi v različnih fazah (npr. študij kemijske kinetike) s pomočjo matematike, teoretična kemija pa skuša v prakso prenesti tudi najnovejša dognanja na področju matematike (npr. prenos topoloških načel za opis elektronske strukture). Uporabo matematičnih orodij v kemiji včasih imenujemo tudi matematična kemija.

Večino dognanj teoretične kemije kasneje uporabi računska kemija, čeprav bolj z uporabnega vidika in s pogosto uporabo približkov, kot npr. pri post-Hartree-Fokovih metodah, teoriji gostotnega funkcionala, semiempiričnih metodah in metodah, ki delujejo po načelu polja sil. Nekateri teoretični kemiki uporabljajo statistično mehaniko, s katero je mogoče povezati mikroskopske lastnosti na kvantnem nivoju z makroskopskimi lastnostmi kemijskih sistemov.

Kemiki so s pomočjo različnih teorij skušali opisati kemijske probleme že na samem začetku sodobne kemije, vendar so bili ti poskusi do odkritja Schrödingerjeve enačbe rahlo špekulativni. Trenutno se razvijajo precej komplesnejše teorije, ki temeljijo na kvantni teoriji polja in neravnotežnih Greenovih funkcijah.

Področja teoretične kemije[uredi | uredi kodo]

Podobne znanstvene discipline[uredi | uredi kodo]

Tekom časa je bila teoretična kemija del sledečih znanstvenih področij:

Teoretična kemija je včasih predstavljena kot veja goraj naštetih znanstvenih področij. V zadnem času s popularizacijo teorije gostotnega funkcionala in drugih metod, kot je npr. molekulska mehanika se je teoretična kemija razširila tudi na kemijske sisteme, ki so del drugih področij kemije in fizike, kot npr. biokemijo, fiziko trdne snovi, nanotehnologijo ali molekularno biologijo.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • J. Simons (2003), An introduction to theoretical chemistry, Cambridge, Cambridge University Press. (COBISS)
  • P. Ander (1956), Principles of chemistry : an introduction to theoretical concepts, New York, Collier-Macmillan Limited. (COBISS)
  • Zbirka knjig z naslovom Progress in Theoretical Chemistry and Physics pokriva sproten razvoj tehnik in teorij v kemiji in fiziki. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]