Ribonukleinska kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih. Čeprav je kemično zelo podobna DNK, ima precej drugačne lastnosti, kar se odraža v njeni biokemiji. Je precej manj stabilna kot DNK, zaradi česar tekom evolucije verjetno ni postala nosilka genetske informacije, čeprav nekateri sumijo, da se je pojavila pred DNK in je bila celo njen predhodnik (t.i. hipoteza RNK sveta). Na drugi strani pa je RNK nosilec genetske informacije pri nekaterih vrstah virusov. RNK skupaj z DNK spada med nukleinske (jedrne) kisline, ki skupaj s proteini, sladkorji in lipidi predstavljajo glavno skupino bioloških molekul.

RNK je nerazvejan polimer štirih različnih nukleotidov: adenina, uracila, gvanina in citozina. Nukleotid v RNK je sestavljen iz sladkorja (riboze), dušikove baze in fosfatne skupine. Čeprav je RNK v celicah večinoma prisotna v enoverižni obliki, lahko tvori podobno dvojno vijačno obliko kot DNK, ki pa je manj stabilna od njene sorodnice.

Ena njenih najpomembnejših vlog RNK je posredovanje genetične informacije med DNK in proteini. Pri tem je v veljavi osrednja dogma molekularne biologije, po kateri informacija vedno teče v smeri:

DNK => RNK => PROTEIN

Specifičen del DNK se v procesu transkripcije (prepisovanja) prepiše v informacijsko RNK oziroma mRNK (angl. messenger RNA), na podlagi katere v procesu translacije (prevajanja) s pomočjo ribosomov nastane določen protein. mRNA je je linearna enoverižna molekula, ki je komplementarna delu DNK, s katerega se prepiše.

tRNK oziroma prenašalna RNK (angl. transfer RNA) sodeluje z ribosomi in mRNA pri nastanku proteinov (translacija). Na en konec molekule se veže specifična aminokislina, drug konec tRNK (antikodon) pa prepozna ustrezen kodon na mRNK. tRNK ima za razliko od mRNA prostorsko strukturo (v vseh treh dimenzijah) in nekatere neobičajne nukleotide.

rRNK oziroma ribosomska RNK (angl. ribosomal RNA), ki ima zapleteno strukturo, se povezuje z ribosomalnimi proteini v ribonukleoproteinski kompleks imenovan ribosom. RNK v tem kompleksu služi kot ogrodje tega celičnega stroja, obenem pa opravlja tudi nekatere katalitske funkcije.

Poleg omenjenih glavnih zvrsti RNK molekul v celicah, obstajajo še druge, bolj eksotične oblike: sRNK (angl. small RNA) soRNK (angl. small nucleolar RNA) siRNK (angl. small interfering RNA)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]